Med pandemijo covida-19 so partnerski centri See Checka, regionalne mreže organizacij za preverjanje verodostojnosti informacij v jugovzhodni Evropi, spremljali, kako lahko širjenje lažnih in prirejenih informacij na družbenih omrežjih in v spletnih medijih škoduje sposobnosti javnosti, da oblikuje premišljene odločitve o zdravstvenih vprašanjih, in znižuje strokovne standarde v novinarstvu.

Družbena omrežja so večinoma dopuščala širjenje neizmernega števila lažnih informacij in dezinformacij o covidu-19, s čimer se je povečala pogostost spletnega nadlegovanja zaradi ogledov, nepriljubljenih pri posameznih uporabnikih.

V takih okoliščinah je še toliko pomembneje, da ima javnost dostop do jasnih in točnih podatkov.

Pri Razkrinkavanju.si, slovenskem partnerju mreže See Check, smo pripravili pregled izkušenj, pridobljenih s preverjanjem dejstev o javnih izjavah in medijskih poročilih, povezanih s pandemijo, da bi novinarjem pomagali pri postopku preverjanja informacij o pandemiji covida-19.

Mreža See Check preverja javne izjave in medijska poročila v petih državah: Razkrinkavanje.si v Sloveniji, Faktograf.hr na Hrvaškem, Raskrinkavanje.me v Črni gori, Raskrikavanje.rs in Fake News Tragač v Srbiji ter Raskrinkavanje.ba v Bosni in Hercegovini.

Želimo si, da bi izkušnje, zbrane v okviru projekta Razkrinkavanje.si, koristile tako kolegom novinarjem kot splošni javnosti. V dobi dezinformacij postaja sposobnost, da si ustvarimo mnenje o pomembnih družbenih vprašanjih, vedno bolj odvisna od sposobnosti preverjanja ključnih informacij.

V tem priročniku bomo predstavili glavna načela in nekatera preprosta orodja za preverjanje informacij o covidu-19. Navodila bomo dopolnili tudi z opisom primerov. V priročniku prav tako obravnavamo ključne ukrepe za zagotovitev lastne varnosti na spletu.

Premagovanje izzivov pri preverjanju dejstev

Pri sprejemanju uredniških odločitev o izbiri teme, za katero želite preveriti dejstva, je javni interes lahko vaše vodilo. Morda se že zdaj posvečate izjavam politikov in strokovnih javnih uslužbencev, vendar so vir napačnih informacij ali dezinformacij pogosto državljani, katerih objave so na družbenih omrežjih deležne precejšnje pozornosti.

Prednostno obravnavajte tiste trditve, ki se zdijo škodljive za javni interes ali javno razpravo o covidu-19 in za katere tudi ocenite, da jih je mogoče učinkovito preveriti. Preverjanje ne služi svojemu namenu, če je treba že preverjeno trditev znova preveriti. To je še zlasti pomembno, kadar poskuša majhna ekipa za preverjanje dejstev krmariti po prostoru, preplavljenem z dezinformacijami.

Kadar ekipa Razkrinkavanja.si opazi dvomljivo trditev, jo novinar najprej neodvisno razišče in preveri njen vir, hkrati pa je pozoren na to, ali so trditev že preverjali in ovrgli kot netočno.

Na voljo je več spletnih strani priznanih medijskih organizacij, ki so predane visokokakovostnemu preverjanju dejstev. Izbirate lahko med podpisnicami Kodeksa načel IFCN na spletni strani inštituta Poynter ali med organizacijami za preverjanje dejstev v EU, ki so se pridružile skupnosti evropske opazovalnice digitalnih medijev EDMO. Vse te medijske hiše so zavezane upoštevanju strokovnih in etičnih standardov v okviru boja proti dezinformacijam.

Za razumevanje konteksta trditve novinarji Razkrinkavanja.si nato pregledajo državne in tuje javne zbirke podatkov, objave na družbenih omrežjih ter strokovna poročila in študije. Pri trditvah v zvezi s covidom-19 se osredotočijo na vire, ki spremljajo posebna tematska področja oziroma zbirajo uradne podatke o testiranju na virus sars-cov-2, okužbah, smrtnih žrtvah, stopnji precepljenosti, hospitalizacijah, zmogljivosti bolnišnic ter učinkih pandemije na gospodarstvo in družbo.

Za te podatke so prva vstopna točka pri preverjanju centri za preprečevanje in obvladovanje bolezni, inštituti za javno zdravje in nacionalni statistični uradi. Smiselno je tudi preveriti zanesljive mednarodne spletne strani in javne baze podatkov. SZO, denimo, zbira svetovne podatke o zdravju. Our World in Data, raziskovalni projekt Univerze v Oxfordu, podobno spremlja učinek pandemije v vsaki državi na svetu. Statistični urad Evropske unije Eurostat hrani podatke o gospodarstvu, družbi, kmetijstvu, energiji in raznovrstnih drugih temah v EU. OECD redno objavlja upodobitve podatkov ter pojasnila o krizi zaradi covida-19 in okrevanju po pandemiji, zbira pa tudi podatke, analize in priporočila. Dodatni viri prosto dostopnih podatkov so na voljo na platformi ameriške vladne agencije National Institutes of Health.

Ne glede na pestrost in izobilje informacij iz takih virov je njihova verodostojnost morda dvomljiva in tako za novinarje pomeni izziv. Celo uradni podatki so lahko neurejeni in nepopolni. Pri obsežnih dogodkih, kot je pandemija covida-19, primerjava podatkov iz različnih držav zaradi razlik v načinih njihovega poročanja ne prikaže nujno dejanske slike. Zato je dolžnost novinarjev, da o takih nedoslednostih bralce obvestijo vsaj s krajšim pripisom v besedilu.

”

Primer: Pozno poleti 2021 sta vodja svetovalne skupine za covid-19 v Sloveniji in ugleden infektolog trdila, da je bil slovenski sistem bolnišničnega zdravljenja pod bistveno večjim pritiskom kot v drugih evropskih državah, saj je bilo na voljo manj bolnišničnih postelj, zlasti na oddelkih za intenzivno nego. Ekipa Razkrinkavanja.si je preučila podatke Eurostata, OECD in študije, objavljene v strokovni reviji Journal of Intensive Care Medicine, ter je lahko potrdila, da je Slovenija res bila pod povprečjem EU glede razpoložljivih bolniških postelj za intenzivno nego na državljana.

Ekipa Razkrinkavanja.si pa je tudi ugotovila, da je bila trditev o večji obremenitvi sistema bolnišničnega zdravljenja kot v drugih državah EU neutemeljena, saj je ni bilo mogoče podpreti z zadostnimi dokazi. Na sistem sta namreč med drugim zelo vplivala pomanjkanje bolnišničnega osebja in nizka stopnja cepljenosti proti covidu-19.

“

Spletna in digitalna orodja, ki so se med raziskavo prav tako izkazala za koristna:

Internetni arhiv – za brskanje po starih, zbrisanih in spremenjenih spletnih straneh.
FotoForensics – za analizo fotografij in njihovih metapodatkov.
Google Reverse Image – za iskanje vizualno podobnih slik po spletu.
InVID – za preverjanje videoposnetkov in slik.
RevEye – za iskanje podobnih fotografij na spletu.
TinEye – za prepoznavanje in iskanje podobnih fotografij na spletu.
Pimeyes – spletno orodje za prepoznavanje obrazov (plačljivo).
Trendolizer – za hitro iskanje najbolj priljubljenih vsebin na spletu.
DomainTools – orodje za informacije o domeni, DNS, imenskih strežnikih, naslovih IP (plačljivo); lastniki domen so anonimni.
Simon Says – orodje za transkripcijo, ki z umetno inteligenco pretvori predstavnostne zvočne datoteke in videodatoteke v besedilo.
Research Clinic – povezave do internetnih raziskav in digitalnih orodij, ki jih zbira analitik obveščevalnih informacij iz javnih virov (OSINT) na BBC Paul Myers.
Bellingcat's Online Investigation Toolkit – široka paleta orodij za zbiranje in analizo obveščevalnih informacij iz javnih virov (OSINT) za preverjanje fotografij, videoposnetkov, objav na družbenih omrežjih in podobno, ki jih zbirajo in redno posodabljajo na portalu Bellingcat.

Še eno pomembno ꞌorodjeꞌ je zavedanje novinarja o lastnih omejitvah. Preverjevalci dejstev potrebujejo več dni, da preverijo dejstva o laži, ki se je je nekdo domislil v nekaj minutah, in včasih je ni mogoče zadovoljivo ovreči. Svojim bralcem povejte, kaj vam je uspelo dokazati, vendar bodite pri tem iskreni – pojasnite jim, da dela trditve niste mogli dokazati in zakaj ne.

Novinarji se morajo zavedati lastnih predsodkov in morebitnih predsodkov svojih virov ter biti pozorni na prenagljene zaključke, zlasti spričo negotovosti in pomanjkanja zanesljivih znanstvenih dokazov, kar je bilo značilno za prve mesece pandemije.

Če po objavi najdete napake, popravite prvotno zgodbo, jasno označite popravek, ga opremite z datumom in pojasnite, kaj ste popravili in zakaj. Razmere v zvezi s pandemijo covida-19 se še naprej spreminjajo, zato morajo biti novinarji na tekočem s spremenljivimi okoliščinami.

Če priznate svoje napake in omejitve, gradite zaupanje javnosti. Ne zamudite priložnosti, bodite transparentni pri svojem delu, tako kot bi preglednost pri delu pričakovali od vladnega ministra. Obrestovalo se vam bo.

Pozorno prebirajte znanstvene članke

Medtem ko so za oceno verodostojnosti dejstev najpomembnejše raziskave, je pogosto ključnega pomena dobro razumevanje tega, kako brati in si ustrezno razlagati akademske študije, zlasti za prispevke o zdravju.

Pomembno pa je, da se ne ustavite pri prvem strokovnem članku, ki podpre vašo domnevo, temveč najprej preverite druge študije in ugotovite, ali so si glede vprašanja, ki ga raziskujete, znanstveniki na splošno edini. Nato začnite preučevati še druge teorije: Ali jih je veliko? Koliko so pomembne? Ali so bile objavljene v recenziranih strokovnih revijah? Kdo predstavlja ta stališča in kakšno je njegovo akademsko ozadje? Ali so recenzenti ovrgli te ugotovitve?

”

Primer: Avgusta 2021 je ameriški družinski zdravnik, nasprotnik cepljenja proti covidu-19, trdil, da se je število spontanih splavov pri nosečnicah, cepljenih v prvem trimesečju, za osemkrat povečalo. Skliceval se je na predhodne ugotovitve študije, ki je še potekala v zvezi z varnostjo cepiv mRNK za nosečnice in je bila objavljena v priznani recenzirani reviji The New England Journal of Medicine. Njegova trditev se je začela širiti z ameriške videoplatforme, ki je znana po deljenju objav o teorijah zarote, in sčasoma je dosegla tudi slovenske uporabnike družbenih omrežij.

Toda ekipa Razkrinkavanja.si je odkrila, da je zdravnikova trditev temeljila na napačni razlagi podatkov iz študije. Njeni avtorji so na primer ugotovili, da se stranski učinki cepiva pri nosečnicah niso bistveno razlikovali od tistih, ugotovljenih pri ženskah, ki niso bile noseče. Na splošno je bilo na podlagi podatkov ugotovljeno, da je cepljenje s cepivi mRNK med nosečnostjo učinkovito in varno. Tveganje neželenih posledic za nosečnost, vključno s spontanim splavom, poveča predvsem okužba s covidom-19 med nosečnostjo, če ženska ni cepljena.

“

Da bi ocenili zanesljivost in utemeljenost znanstvenih študij, bi morali biti najprej pozorni na to, kje in kdaj je bila študija objavljena ter kdo jo je objavil, da zagotovite, da jo je objavil ugleden vir in da ni zastarela.

Najbolj priznane akademske članke redno objavljajo uveljavljeni založniki, ki imajo visok faktor vpliva in indeks citiranja; so strokovno pregledani in imajo mednarodni uredniški odbor. Če razprava poroča o zdravljenju bolezni, mora vsebovati informacije o številu udeležencev v kliničnih študijah. Klinična preizkušanja se običajno izvajajo v treh fazah in vsaka od teh bi morala vključevati določeno število sodelujočih prostovoljcev, od sto v prvi fazi do več tisoč v tretji fazi.

Znanstveni članki in strokovne revije na področju zdravja in medicine so navedeni v znanih spletnih zbirkah, na primer PubMed, Scientific Research Publishing, MDPI in Web of Science. Koristno je tudi poiskati sistematične recenzije primarnih raziskav na področju zdravstvenega varstva ljudi in zdravstvene politike, ki so objavljene v publikaciji Cochrane Library. Vedno je bolje prebrati celotno akademsko razpravo, vendar morda ni vedno na voljo brezplačno v skladu z načeli odprtega dostopa. V takih primerih se obrnite na avtorje in jih prosite za izvod njihovega dela.

Če so bile ugotovitve navedene v predhodnem natisu ali v nerecenzirani reviji, svoje bralce jasno obvestite, da navajate še nerecenzirano študijo. Ker v postopku recenzije, ki vključuje neodvisne področne strokovnjake, ni bila skrbno pregledana, je bolje, da je sploh ne navajate.

Novinarji morajo pogosto navajati študije, objavljene v tujem jeziku. Čeprav je to večinoma angleščina, ki jo morda obvladate, morate zagotoviti pravilnost in zanesljivost svojega prevoda. Kadar ste v dvomih, se posvetujte z rojenim govorcem.

Zgradite svojo mrežo strokovnih virov

Ker je pandemija tema, ki zadeva mnoga področja, od zdravja do gospodarstva, poiščite mnenja zaupanja vrednih, neodvisnih strokovnjakov z dokazljivimi referencami in z ustreznih nacionalnih inštitutov.

Tako boste precej zmanjšali možnost napak, hkrati pa bo vaš članek bolj izčrpen. To bo tudi pripomoglo k širjenju vaše profesionalne mreže strokovnih virov, na katere se lahko zanesete, da vam bodo zagotovili tehtna mnenja v prihodnje. Pomagajo vam lahko tudi pri iskanju drugih dragocenih strokovnjakov, na primer kadar morate preveriti informacije v zvezi s posebnim akademskim podpodročjem.

To je morda še zlasti pomembno, kadar gre za zdravstvene strokovnjake, ki komentirajo vprašanja, povezana s covidom-19. Vladno svetovalno skupino za covid-19 običajno sestavljajo medicinski strokovnjaki z bogatimi izkušnjami in obširnim znanjem, na primer virologi in epidemiologi. Lahko so dobro izhodišče, vendar poskusite najti še druge neodvisne vire z ustreznim strokovnim znanjem in dokazljivimi dosežki.

Pomembno je, da ste pri naslavljanju ustreznih strokovnjakov natančni; ne prosite za komentar kogarkoli z visokošolsko diplomo v medicini, če gre za vprašanja, povezana z zdravjem, ki ne sodijo na njihovo specifično akademsko področje. Če zobozdravnik daje mnenja o delovanju srčnih zaklopk, bi njegove trditve najverjetneje morali preveriti.

Jasno razlagajte podatke in z njimi skrbno ravnajte

Pravilna razlaga statističnih podatkov o novih primerih, testih, hospitalizacijah, razpoložljivih bolniških posteljah, stopnjah precepljenosti in drugih vprašanjih v zvezi s covidom-19 je bistvenega pomena, vendar jih je treba tudi preprosto in razumljivo predstaviti, da jih ni mogoče napačno razlagati. Kadar je to mogoče, poskusite za nabor podatkov zagotoviti dodatne vire.

”

Primer: Slovenski premier je novembra 2020 trdil, da je bilo v tistem času na voljo vsaj 400 postelj za hudo bolne bolnike s covidom-19 v primerjavi z le 120 posteljami na začetku njegovega mandata marca 2020, zato da bi predstavil uspeh svoje vlade pri zagotavljanju zadostnega števila bolniških postelj.

Da bi preverila to trditev in pridobila obširnejše informacije o številu postelj, se je ekipa Razkrinkavanja.si obrnila na vse splošne bolnišnice. Podatki so razkrili, da njegova trditev ni bila resnična. Poleg tega je več bolnišnic navedlo, da zanje velika težava ni bilo pomanjkanje postelj, temveč pomanjkanje bolnišničnega osebja za obravnavo bolnikov. To pojasnilo je zagotovilo pomemben kontekst za članek.

“

Pridobljeni nabor podatkov vedno podrobno preučite. Nikar ga ne sprejmite nekritično in ne zaupajte mu zgolj zato, ker vsebuje številke. Če je te samodejno vnesel računalniški sistem, so morda večinoma zanesljive, če pa so jih vnesli ljudje, ne smete pozabiti, da ljudje delamo napake. Naredite kopijo izvornih podatkov in skrbno shranite izvirnik. Podatke pred vsakršno analizo počistite.

Za pridobivanje podatkov uporabljajte le zanesljive, preverjene vire. Prvo merilo bi morali biti nacionalni ali mednarodni statistični uradi in strokovnjaki. Vendar ko preučujete in primerjate nabore podatkov iz različnih držav, upoštevajte, da imajo države specifične metodologije za zbiranje in analiziranje podatkov ter da se te, zlasti med pandemijo, pogosto spreminjajo. Obvestite bralce o kakršnihkoli neskladnostih podatkov.

Za preverjanje trditve zagotovite vsaj dva neodvisna vira ali še več, če je mogoče, ter poskusite pridobiti primarne dokumente in podatke, da jo podprete. Infografika, ki jo objavi druga medijska hiša, je dober sekundarni vir, toda pridobiti morate izvorne podatke, po možnosti v obliki, da jo lahko odprete s preglednico, kakršna je excel. Če so v obliki pdf, lahko podatke v preglednico izvlečete denimo s programom za optično prepoznavanje znakov.

Vedno ustvarite kopijo nabora podatkov, da jo lahko uporabite za svojo analizo, in izvorne datoteke ne spreminjajte. Rabila vam bo za izhod v sili, če boste morda morali začeti od začetka ali poiskati napako pri izračunu.

Najprej preglejte, ali so podatki jasni. Če opazite tipkarske napake, manjkajoče vrednosti in podobne težave, so vaši podatki ꞌumazaniꞌ in jih morate pred uporabo počistiti. Uporabite lahko filtriranje, razvrščanje, formule in druge tehnike, ki so na voljo za čiščenje podatkov v vašem izbranem programu za preglednice. V primeru obsežnih in zelo nečistih podatkov lahko za učinkovitejše čiščenje in analizo uporabite program, kot je OpenRefine.

Ko je vaš nabor podatkov čist, se lahko lotite dela. Takrat boste že veliko bolje razumeli svoj nabor podatkov in vaša analiza bo temeljitejša.

Vedno skrbno preučite metodologijo in kakršnakoli dodatna pojasnila ob virih podatkov, da si ne boste podatkov napačno razlagali. Bralcem bi morali na kratko pojasniti vsakršne metodološke pridržke in, kadar je to ustrezno, v zgodbo vključiti informacijo o reprezentativnem vzorcu študije. V zgodbi navedite vir podatkov in povezavo nanj, kadar je to mogoče.

Ne izberite le tistih številk ali odstavkov iz analize, ki potrjujejo vaše osebno mnenje na podlagi selektivnega ali diagonalnega pregleda študije. Točnost preverbe je pomembnejša od tega, da imate vi prav.

Kadar ste glede svoje razlage statističnih podatkov v dvomih, se posvetujte s strokovnjakom z državnega statističnega urada ali univerzitetnim profesorjem z ustreznega področja.

Javni uslužbenci običajno novinarjem, ki jim pošljejo splošna vprašanja, pošljejo splošne odgovore. To se navadno zgodi, kadar si novinar ne vzame časa za preučitev teme, ampak pošlje vprašanja na hitro, da bi ꞌpospešil postopekꞌ pisanja.

Tudi strokovnjaki navadno prejmejo splošna novinarska vprašanja. Si pa nekateri vzamejo čas in novinarjem vse podrobno pojasnijo, saj so njihova vprašanja razkrila, da slabo razumejo snov, o kateri sprašujejo.

To je zamudno, neučinkovito in ni skladno z načeli novinarskega poročanja. Je tudi neprofesionalno. Novinarji ne bi smeli pričakovati od drugih, da bodo delo opravili namesto njih.

Novinarji bi se morali čim bolje seznaniti s temo v danem kontekstu. Tudi če gre za izredno novico, si je še vedno mogoče vzeti malo časa za preučitev teme in nato zastaviti prava vprašanja. S tem tudi izrazite spoštovanje do svojih virov in sogovornikov, ki si bržkone želijo čas posvetiti nečemu drugemu, ne pa razlagati osnove nepripravljenemu novinarju.

Poskrbite za svojo digitalno varnost

Grožnje v digitalnem svetu se neprestano razvijajo, taktike napadalcev in goljufov prav tako. Hekerji so izkoristili krizo zaradi covida-19 za širjenje zlonamerne programske opreme, povzročanje motenj pri delu, sejanje dvomov in lahek zaslužek. Po podatkih agencije EU za kibernetsko varnost ENISA so takoj po začetku pandemije poskusi phishinga ali lažnega predstavljanja in posledično spletnih zlorab poskočili za 600 odstotkov.

Ob povečevanju števila groženj se povečuje tudi potreba po tem, da novinarji v svoje delovne postopke vključijo varnostne ukrepe. Zaradi pandemije covida-19 so novinarji še lažje postali tarča spletnih kampanj blatenja in razkritja osebnih informacij, zato je pomembno, da zavarujejo svoje delo, vire, komunikacijo in zasebnost, da so pripravljeni na morebitna zlonamerna dejanja.

Danes je ozaveščenost o digitalni varnosti pomembna za vsakega novinarja, tudi za preverjevalce dejstev, in morala bi postati sestavni del njihove delovne rutine.

Orodja v nadaljevanju so koristna za zaščito vašega dela, kolegov in virov:

Zaščitite svoj račun za Google, družbena omrežja, spletno banko in druge račune z dvofaktorsko avtentikacijo za dodatno stopnjo varnosti. Potrebovali boste mobilno aplikacijo, kot je Authenticator, ali, za še večjo varnost, poseben ključ USB, kakršen je na primer YubiKey.
Uporabljajte dolge geselske besedne zveze namesto krajših za vse vrste računov in jih shranite v upravitelja gesel, ne pa v svoj brskalnik ali beležnico. Na voljo je več upraviteljev gesel, na primer KeePass XC (brezplačen), Bitwarden (brezplačna in plačljiva različica) ali 1Pass (plačljiv). Vedno shranite tudi dodatne varnostne kode za vaš račun za Google in druge račune.
Seznanite se s poskusi phishinga in ne odpirajte e-poštnih prilog z neobičajnimi priponami, na primer .jar ali .hta; bodite pozorni tudi na pripone .zip in .rar, saj so lahko krinka za viruse in zlonamerno programsko opremo. Če morate take datoteke odpreti, jih najprej preverite s programom za zaščito pred zlonamerno opremo.
V nastavitvah brskalnika nastavite samodejno brisanje piškotkov in zgodovine iskanja, potem ko zaprete brskalnik.
Vsak dan iz mape s prenosi odstranite nedavno prenesene datoteke. Vse delovne datoteke ali vsaj občutljive datoteke shranite v šifrirane mape. To lahko storite z odličnim odprtokodnim programom VeraCrypt.
Varneje je brskati v zasebnem oknu, vendar to prepreči le shranjevanje zgodovine brskanja na vašem računalniku. Če želite brskati in hkrati biti zaščiteni pred drugimi, zagotovite, da boste vedno uporabljali navidezno zasebno omrežje (VPN), da zakrijete svoj naslov IP.
Redno ustvarjajte varnostno kopijo pogona, ki bi morala biti v celoti šifrirana. Geslo za šifriranje shranite v upravitelja gesel ter ga napišite na papir in shranite na varno mesto.
Skrbno posodabljajte operacijski sistem in programsko opremo, ko so posodobitve na voljo.
Vedno se odjavite iz aplikacij in ob koncu dela ugasnite računalnik. To ni samo dobro za vaše psihološko zdravje, ampak je tudi varneje. Če sumite, da so ogrožene vaše telefonske komunikacije, enkrat na dan povsem izklopite mobilni telefon in ga nato znova vklopite. To lahko pripomore k deaktivaciji na skrivaj nameščene zlonamerne programske opreme.

Če se zavedate morebitnih groženj, ste seznanjeni z rešitvami in uporabljate raznolika, zanesljiva digitalna orodja, sta lahko vaše novinarsko delo in rutina veliko varnejša. Čeprav noben sistem ali orodje nista povsem varna, lahko priporočimo ta v nadaljevanju:

Signal: brezplačna mobilna in namizna aplikacija za varno, povsem šifrirano komunikacijo, vključno s skupno rabo datotek.
VPN Mullvad: za zakritje naslova IP, da zaščitite svojo dejavnost na internetu.
VeraCrypt: za varno shranjevanje datotek.
Ključ PGP: za šifriranje in s tem zaščito vaše e-poštne komunikacije s standardom OpenPGP (v brskalniku Mozilla Thunderbird) ali z varnostnim orodjem GPG Tools (v e-poštnem računu MacOS Mail).
Google Authenticator: za dvofaktorsko avtentikacijo.
1password ali KeePassXC: upravitelja gesel.
Tresorit: za skupno rabo velikih datotek s šifrirano povezavo; lahko bi mu rekli tudi šifrirani WeTransfer.
HTTPS everywhere: razširitev brskalnika, ki vsili šifriranje mnogim spletnim stranem, ki še vedno uporabljajo stari in nezavarovani protokol HTTP.

Za preverjanje dejstev o trditvah, povezanih s covidom-19, se novinarji mreže See Check obračajo na celo vrsto uradnih zbirk podatkov, strokovnjake za nalezljive bolezni, zdravnike, profesorje medicine in druge zanesljive vire v svoji državi. Nekateri so navedeni spodaj, če pa imate posebna vprašanja, se lahko vedno obrnete neposredno na partnerja mreže See Check.