Rusija stopnjuje pritisk na Bellingcatovega novinarja
uredništvo Oštra
Mednarodni inštitut za tisk (IPI) in njegova svetovna mreža sta obsodila ustrahovanje, ki ga ruske oblasti izvajajo nad Hristom Grozevom, glavnim ruskim preiskovalcem pri Bellingcatu, mednarodnem kolektivu za preiskovalno novinarstvo s sedežem na Nizozemskem.
Foto: Aseyev Stanislav, Wikimedia, CC BY-SA 4.0
Moskovsko okrožno sodišče je odredilo aretacijo Hrista Grozeva konec aprila, isti dan pa ga je ministrstvo za pravosodje uvrstilo na ruski seznam tujih agentov.
V Bolgariji rojeni Grozev je prvi tujec s tem statusom v Rusiji. Do začetka letošnjega leta je sicer živel in delal na Dunaju, nato pa je moral Avstrijo zapustiti zaradi opozoril, da je njegova osebna varnost ogrožena.
Sklep sodišča je skladen z decembrsko odločitvijo ruskega notranjega ministrstva, ki je novinarja Bellingcata uvrstilo na seznam iskanih oseb zaradi kazenske ovadbe, vložene proti njemu. Podrobnosti o ovadbi tedaj niso bile javno dostopne, prav tako z njeno vsebino niso bili seznanjeni odvetniki Grozeva v Rusiji.
Grozev je za IPI povedal, da je bil nalog za aretacijo izdan na podlagi njegovega domnevnega sodelovanja pri organizaciji nezakonitega prehoda ruske meje. Po ruskem kazenskem zakoniku se to lahko obravnava kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z dvema letoma zapora.
Po besedah Grozeva gre verjetno za to, da je leta 2021 pri begu iz Rusije pomagal Romanu Dobrohotovu, ustanovitelju in glavnemu uredniku ruskega neodvisnega preiskovalnega medija The Insider.
Grozev meni, da je ta pomoč zdaj izgovor za napad nanj. »Iskali so kakršnokoli sled zločina,« je dejal in dodal, da je bil pritisk ruskih oblasti nad njim v resnici »skupni učinek šest let trajajoče [Bellingcatove] preiskave«.
Izvršni direktor IPI Frane Maroević je dejal: »Namen odločitve ruskih oblasti, da izdajo nalog za aretacijo Grozeva in ga označijo za tujega agenta, je ustrahovanje in strašenje Bellingcatovih novinarjev, da bi prenehali s prelomnimi preiskavami. Po zaslugi Hrista Grozeva in ekipe Bellingcata poznamo identiteto ljudi, odgovornih za številne gnusne zločine, ki jih lahko povežemo z Rusijo in drugimi državami. Njihovo delo je pripomoglo tudi h kazenskim preiskavam in obsodbam.«
V zadnjih letih so novinarji Bellingcata objavili več pomembnih razkritij, denimo o sestrelitvi letala MH17 nad vzhodno Ukrajino ter zastrupitvi ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in nekdanjega uradnika ruske obveščevalne službe, ki živi v Združenem kraljestvu, Sergeja Skripala, s čimer so razjezili Kremelj in ruske obveščevalne službe.
Nesodni napad na neodvisne ruske novinarje
Bolj kot ruski pravni ukrepi, ki imajo na tuje novinarje malo praktičnega učinka, vzbujajo skrb tajne dejavnosti ruskih varnostnih služb, predvsem v schengenskem območju Evropske unije, je za IPI poudaril Grozev.
»Kar vidimo v [moji] obtožnici, je le pravni vektor tega, kar počnejo ruske varnostne službe,« je dejal. »To vključuje tudi nesodne [aktivnosti], zaradi katerih sem zapustil Avstrijo. Od tamkajšnje policije sem prejel verodostojne informacije, da so ruske varnostne službe nad mene poslale atentatorje.«
Grozev je za IPI pojasnil, da so ruske varnostne službe v Avstriji postavile močno nadzorno omrežje, in zatrdil, da so po navedbah njegovih virov in informacijah, ki jih je dobil od avstrijskih tožilcev, nekateri uslužbenci avstrijske varnostne službe sodelovali z Rusijo, da bi ga nadzorovali.
Zaskrbljenost zaradi fizične varnosti izgnanih ruskih novinarjev v Evropi
Na splošno schengensko območje EU ustvarja povečano tveganje za izgnane ruske novinarje, saj »lahko ubijalske ekipe potujejo iz ene države v drugo neopazno«, je pojasnil vodilni preiskovalec Bellingcata in dodal, da neodvisni ruski novinarji v Evropi zato »niso več varni«.
Opozoril je še, da so za zaščito izgnanih ruskih novinarjev potrebni previdnostni ukrepi in da evropske oblasti za rešitev situacije ne storijo dovolj. Ko je komentiral svoj primer, je dejal, da »ne ve, ali naj bo hvaležen avstrijskim oblastem, ker so mu svetovale, naj ꞌzapusti državo, ker ga preganjajoꞌ, ali ne, saj ne morejo zaščititi ljudi, ki v državi zakonito prebivajo«. Glede fizične varnosti izgnanih ruskih novinarjev v Evropi je treba sprožiti alarm, je sklenil Grozev.
Potem ko je Grozev zaradi ogroženosti svoje osebne varnosti zapustil Avstrijo, je IPI primer prijavil platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev. Avstrijski organi so v odzivu na opozorilo pojasnili: »Avstrija želi ponovno poudariti, da so avstrijski varnostni organi seznanjeni z navedenimi dejstvi. Pristojne varnostne službe so sprejele potrebne korake in ukrepe, ki so se jim glede na situacijo zdeli primerni. Zaradi varnosti podrobnejših informacij ne moremo posredovati.«
Po poročanju ruskega medija Agentstvo je v prvih tednih po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino in uveljavitvi ostrih zakonov o cenzuri državo zapustilo več kot 150 neodvisnih ruskih novinarjev. Po podatkih nedavnega poročila projekta Net Freedoms jih je od februarja letos v izgnanstvu ostalo najmanj tisoč.
