Za svobodo medijev se borimo vsak dan
Uroš Škerl Kramberger
Ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, novinarske organizacije opozarjajo, da so novinarji in medijski delavci ogroženi in onemogočeni pri opravljanju poklica. V oboroženih spopadih po vsem svetu umirajo in so tarče načrtovanih ubojev. Vsepovsod se soočajo z grožnjami, cenzuro in sodnimi postopki. V Sloveniji novinarji doživljajo napade in politične pritiske, njihov poklic pa usiha, saj ekonomske in institucionalne okoliščine medijem ne omogočajo uspešnega delovanja.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, števec smrti Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) kaže, da je bilo letos ubitih 17 novinarjev in medijskih delavcev. Lani je bilo ubitih sto dvajset, velika večina v Palestini. IFJ v posebni kampanji za zaščito novinarjev izpostavlja napade v Gazi, Izraelu in Libanonu, kjer je bilo »od začetka vojne (7. oktobra 2023, op. p.) ubitih najmanj 109 novinarjev in medijskih delavcev«. Mnogi so bili ranjeni, več je tudi pogrešanih, je sporočil IFJ.
Odbor za zaščito novinarjev (CPJ), ki spremlja podatke o umrlih novinarjih in medijskih delavcih v Gazi, je do 30. aprila naštel 97 smrtnih žrtev. Večino, 88, so jih ubile izraelske sile, največkrat v zračnih napadih. Oštro je že januarja poročal, da so štiri ubili pripadniki Hamasa v napadu 7. oktobra, za peterico pa iz podatkov CPJ ni razvidno, katera stran je odgovorna za njihovo smrt.
Ogroženi so tudi vojni poročevalci v Ukrajini. V začetku aprila so bili v ukrajinskih regijah Harkov in Zaporožje v ruskih napadih z droni ranjeni najmanj štirje novinarji. Predsednik nacionalne zveze ukrajinskih novinarjev (NUJU) Sergij Tomilenko, IFJ in Evropska zveza novinarjev (EFJ) so dogodke označili za ciljane napade na novinarje. »Nenehni napadi na civiliste in novinarje ne le ogrožajo življenja, ampak tudi spodkopavajo bistvo svobode tiska. Namen dejanj, ki jih načrtujejo ruske oblasti, je utišati tiste, ki si drznejo poročati o njihovih zločinih,« sta sporočila IFJ in EFJ.
Ogrožanje svobode po vsej Evropi
Po poročanju Evropske zveze novinarjev (EFJ) so oblasti v Rusiji spravile v hišni pripor novinarja Sergeja Mingazova, ki je obtožen razširjanja »lažnih« informacij o ruski vojaški ofenzivi v Ukrajini. Ker je poobjavil informacije o dogajanju v Buči, kjer so ruski vojaki pobijali civiliste, mu grozi denarna kazen, do pet let prisilnega dela ali deset let zapora.
EFJ sicer redno objavlja novice o ogrožanju medijske svobode in pozive k ukrepanju za zaščito novinarskega dela v množici držav, med drugim v Gruziji, Turčiji, Srbiji, Bolgariji, na Slovaškem, v Franciji in Belgiji.
Zveza je opozorila tudi na aktualni poskus podrejanja italijanskega javnega RTV servisa RAI vladajoči politiki. Ker je RAI sprejel odločitev, da bodo imeli ministri in državni sekretarji neomejeno možnost nastopanja v programih, ko bodo govorili o »institucionalnih zadevah«, so IFJ, EFJ in italijanski novinarski sindikat FNSI obsodili »ta ponovni poskus politiziranja javnega medijskega servisa za propagandne namene«.
Obsodili so tudi odločitev, da bo lahko informativni program RAI poslej prenašal politična zborovanja v celoti, brez novinarske interpretacije dogajanja. »Odločitev RAI odraža še en poskus italijanske vlade, da bi javni servis uporabila za osebne in propagandne namene, v nasprotju s temelji novinarskega dela,« je sporočila EFJ.
Ogrožen je novinarski poklic
V Sloveniji so novinarji Društvu novinarjev Slovenije (DNS) prijavili vrsto verbalnih napadov v komentarjih na spletu, na družbenih omrežjih in v javnosti, pa tudi primere zasebnega nadlegovanja, grožnje in fizične napade. Posamezni pritiski in obračunavanje z novinarji imajo tudi politično ozadje.
Na novinarsko delo vplivajo neugodne ekonomske okoliščine, v katerih delujejo mediji. »V zasebnih medijih se vedno znova izkazuje, da zasebni interes nadvlada javnega,« je v letošnji poslanici ob prazniku dela in pred dnevom svobode medijev sporočil Sindikat novinarjev Slovenije. »Novinarji in drugi medijski delavci opozarjajo na preobremenjenost in tudi na vse slabše materialne pogoje za opravljanje svojega dela. To nakazuje, da prekarizaciji niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, temveč tudi redno zaposleni,« so dodali.
Tiskani dnevni časopisi izgubljajo bralce in s tem prihodke iz prodaje. Plače novinarjev stagnirajo in število zaposlenih se zmanjšuje. Tisti, ki vztrajajo v časopisnih redakcijah, so preobremenjeni, je bilo mogoče slišati na posvetu, ki sta ga 24. aprila organizirala DNS in Sindikat novinarjev Slovenije. S težavami se zaradi upadanja branosti spoprijemajo tudi nekateri zasebni elektronski mediji. Poslovanje javne RTVS, ki je v finančnih težavah, pa z dodatnim financiranjem podpira država.
Novinarji za boljšo medijsko zakonodajo
Razmere za delovanje medijev in novinarjev naj bi se po napovedih ministrstva za kulturo izboljšale s sprejetjem novega zakona o medijih. Zakonsko besedilo je po zaključeni javni obravnavi v koalicijskem oziroma medresorskem usklajevanju.
Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije sta na predlog zakona podala vrsto pripomb. Sindikat je opozoril, da je predlog nastal brez sodelovanja novinarskih organizacij in medijskih delavcev. Med drugim je bil kritičen do predvidenega načina državnega financiranja medijev v okviru razpisov, saj bo zaradi preohlapnih kriterijev to še naprej »vsakokrat odvisno od vladajoče politike«.
Društvo novinarjev pa je sporočilo, da predlog ureditve državnih pomoči medijem »ne predstavlja pričakovanega napredka od obstoječe zakonodaje in ne zagotavlja ne medijske ne vsebinske pluralnosti, niti ne ohranjanja kakovostnega in etičnega novinarstva«.
Oštro je kot nosilec statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju medijev, pripravljavce zakona pozval, naj v zakonu ustrezno uredijo status »nepridobitnega medija posebnega pomena«. S tem bi odpravili zapostavljen položaj nepridobitnih medijev v primerjavi z drugimi mediji posebnega pomena, za katere je država statuse že uredila. Zahtevi za zakonsko ureditev statusa nepridobitnega medija posebnega pomena se je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije.
