41. teden na Razkrinkavanju
Avtorji: Matej Simič, Matej Zwitter, Meta Gantar
TRDITEV
Aktivisti LGBT v Srbiji ponujali petsto evrov družinam z otroki, da pridejo na parado ponosa.
OCENA
Na septembrski paradi ponosa v Beogradu se je zbralo okrog 1500 ljudi. Število udeležencev iz leta v leto raste. Foto: Vesna Lalić, Belgrade Pride
Na portalu Nova24TV.si so navedli, da naj bi vsakomur, ki bi se udeležil parade ponosa v Beogradu s soprogo ali soprogom in z otroki, plačali petsto evrov.
Prireditelji letošnje parade ponosa po zagotovilih dveh organizacij, ki sta shod soorganizirali, za udeležbo niso plačevali po petsto evrov.
Prispevku Nove24TV.si zaradi navajanja neresničnih informacij po tipologiji Razkrinkavanja.si dajemo oznako lažna objava.
Podrobneje: Za udeležbo na paradi ponosa v Srbiji niso plačevali po petsto evrov
TRDITEV
»Vemo, da je Danska, na primer, visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje.«
OCENA
Šarčeva trditev je bila »neformalna ocena predsednika vlade, ki temelji na preteklih pogovorih z njegovimi kolegi«. Foto: Stanko Gruden/STA
Predsednik vlade Marjan Šarec je v intervjuju za Radio Slovenija govoril o neugodni strukturi proračunskih izdatkov, saj da večino izdatkov predstavljajo zakonsko določene obveznosti države. Ti zakonsko določeni izdatki so, tako trdi Šarec, večinoma socialni transferji.
Dejal je še, da so socialni transferji v Sloveniji izrazito visoki. To je utemeljil s trditvijo, da »je Danska visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje«.
Zaradi razlik v strukturi sistema socialne varnosti ter prepletanja in izključevanja njegovih elementov je primerjava posameznih socialnih transferjev v obeh državah otežena. Toda primerjava skupnih izdatkov za socialne prejemke kaže, da je danski sistem radodarnejši.
Premierova »neformalna ocena«, da so socialni transferji v Sloveniji za 25 odstotkov višji kot na Danskem, po vseh javno dostopnih podatkih ni točna.
Po tipologiji Razkrinkavanja.si smo jo uvrstili v kategorijo ne drži.
Podrobneje: Socialni transferji v Sloveniji niso višji kot na Danskem
TRDITEV
Osebje slovenske in slovaške ambasade se enkrat na mesec sestane, da si izmenja napačno naslovljeno pošto.
OCENA
Zaradi prevladujoče elektronske komunikacije število primerov napačno naslovljene pošte upada. Foto: Unsplash
Zavod za izobraževanje Šolt je s svojimi sledilci na instagramu in facebooku delil informacijo, da se osebje slovenske in slovaške ambasade sestaja enkrat na mesec z namenom, da si izmenja napačno naslovljeno pošto. To naj bi se dogajalo zaradi zmede z imenoma držav.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da pošto, ki jo slovenska veleposlaništva po svetu prejmejo po pomoti, v najkrajšem možnem času pošljejo pravemu naslovniku oziroma jo vrnejo pošiljatelju.
Objavi zavoda Šolt v družbenih medijih zato dajemo oznako ne drži.
Podrobneje: Zaradi napačno naslovljene pošte se osebje veleposlaništev ne sestaja
TRDITEV
Razmerje med investicijami v ceste in železnice je še vedno 80 : 20 v prid cest.
OCENA
Pravilno razmerje investicij v ceste in železnice v obdobju 2016–2030 je 70 : 30 v prid cest. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Pred časom smo na odboru za infrastrukturo pokazali, da je razmerje med investicijami v ceste in investicijami v železnice še vedno 80 : 20 v prid cest,« je na 11. redni seji državnega zbora dejal poslanec in koordinator stranke Levica Luka Mesec.
Na podlagi dostopnih podatkov ugotavljamo, da ta trditev ne drži. Izjava se je sicer nanašala na obdobje 2016–2030.
A so v stranki uvideli, da so naredili napako, in v pojasnilu navedli ustrezne podatke, in sicer, da je v obdobju 2016–2030 razmerje med investicijami v ceste in železnice 70 : 30, kar drži.
Trditev poslanca zato označujemo za šlamparijo.
Podrobneje: Več investicij predvidenih za ceste kot železnice
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.