Mariborskega letališča ni spravila na kolena le Jugoslavija
Avtorica: Maja Čakarić
TRDITEV
Če ne bi Jugoslavija razpadla, bi verjetno laufalo. To so dejstva. V sedemdesetih, ko so gradili [mariborsko] letališče, nihče ni računal, da bo Jugoslavija razpadla.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Foto: STA
Aerodrom Maribor je vrsto let v rdečih številkah, bi bilo pa verjetno drugače, če Jugoslavija ne bi razpadla, je v nedavni televizijski oddaji VV Faktor na TV3 dejal publicist in podjetnik Božidar Novak.
Preverili smo, kako je razpad nekdanje države vplival na razvoj mariborskega letališča.
Še v Jugoslaviji
Letališče Edvarda Rusjana so leta 1976 odprli za mednarodni promet. V tistem obdobju so z njega vzletala predvsem Jatova in Adrijina letala, ki so potnike prevažala večinoma v Beograd in do obale Jadranskega morja.
Na Aerodromu Maribor so za razkrinkavanje.si potrdili, da je letališče do leta 1991 poslovalo »kar solidno«. Od tam je malo pred osamosvojitvijo Slovenije poletelo tudi dobrih 94 tisoč potnikov na leto, kot denimo leta 1987. »Vsi, ki so bili povezani z njim, se spominjajo, da je bilo to njegovo zlato obdobje,« so dejali v službi za odnose z javnostmi.
Po osamosvojitvi pa je število potnikov močno upadlo: najprej na nekaj manj kot 13 tisoč, potem se je podvojilo in od takrat nihalo, toda več kot 25 tisoč na leto jih doslej niso prepeljali.
Pozneje v Sloveniji
Drži, da je bilo pred razpadom Jugoslavije potnikov več in da takratnega števila letališče še vedno ni preseglo. Z manj prepeljanimi potniki so se pozneje začeli slabšati poslovni rezultati. Je bil glavni razlog ravno odcepitev Slovenije?
Sogovornika v oddaji VV Faktor Božidarja Novaka smo prosili za podrobnejšo utemeljitev, kako je odcepitev vplivala na delovanje in razvoj letališča, vendar v to ni privolil.
Predstavniki Aerodroma Maribor so povedali, da se je po osamosvojitvi sicer zamenjalo sedem lastnikov in vsi so ustvarjali izgubo. »Edino obdobje, ko ni bila prikazana, je bilo med letoma 2013 in 2016, ko smo dobili koncesijo države, da obratujemo kot gospodarska javna služba.«
Po njihovem je negativni poslovni izid posledica »dajanja prednosti centralnemu letališču in neizdelanega koncepta razvoja sekundarnih letališč«.
Vprašanje, ki si ga postavlja dekan mariborske fakultete za logistiko Bojan Rosi, pa je tudi, kam bi šel razvoj države in s tem povezanih letališč (mariborskega in ljubljanskega), če Jugoslavija ne bi razpadla.
Kot je pojasnil, obe slovenski mednarodni letališči po osamosvojitvi poslujeta v izrazito konkurenčnem okolju. Vseh šest sosednjih ima po Rosijevem mnenju boljše mreže letalskih povezav. »Pa tudi potniki oziroma potrošniki vedno iščemo najugodnejše rešitve in dostopnost. Dobre cestne povezave nam namreč omogočajo, da izbiramo najcenejša in najdostopnejša letališča.«
Na mariborskem letališču so po osamosvojitvi res prepeljali precej manj potnikov kot prej (glej graf), njegovo poslovanje pa od takrat ni bilo pozitivno, kljub izjemi med letoma 2013 in 2016.
Vendar po dostopnih podatkih ni mogoče potrditi, da je imel razpad Jugoslavije pred 28 leti tako daljnosežne posledice, da bi jih bilo čutiti še danes. Sogovorniki so navedli, da je treba upoštevati tudi druge razloge, kot so izbiranje drugih letališč, dostopnost sosednjih, ugodnejši leti in podobno. Novakova izjava je zato po naši oceni neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.