Ankete gospodarstva o viru okužb s covidom-19 so nezanesljive
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
Podjetja niso vir okužb.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Gospodarske organizacije so se na začetku meseca odzvale na novembra objavljene podatke NIJZ, po katerih so delovna mesta najverjetnejša lokacija prenosa okužbe z novim koronavirusom. Foto: Unsplash
»Podjetja niso vir okužb,« je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) oznanilo v sporočilu za javnost 2. decembra. Med drugim so sporočili, da so se predstavniki gospodarskih organizacij zbrali na konferenci sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, kjer so interesne organizacije poudarile, da je »v njihovih delovnih okoljih zelo malo okuženih«.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je namreč 16. novembra prvič objavil statistične podatke o lokacijah prenosa okužbe z novim koronavirusom. Po teh se je v obdobju od 16. novembra do 6. decembra največ ljudi okužilo na delovnem mestu, od 7. decembra pa je najbolj verjetno mesto za okužbo skupno gospodinjstvo oziroma družinski krog.
Na konferenci sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje so interesne organizacije, kot so gospodarska, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica, zavrnile analizo NIJZ, ki po njihovem prepričanju temelji »na podatkih iz telefonskega anketiranja okuženih o tem, kje menijo, da so se okužili«, je ministrstvo še sporočilo javnosti.
Za Razkrinkavanje.si so na MGRT pojasnili, da so gospodarske interesne organizacije zavrnile analizo, ki je temeljila na telefonski anketi. Ko smo jih vprašali, za katero analizo gre, so odvrnili, da so mislili tudi na anketo inštituta za javno zdravje o najverjetnejši lokaciji okužbe s covidom-19, pa tudi na druge, ki so jih denimo opravili v zdravstvenih ustanovah.
Analizo na podlagi telefonske ankete, v kateri so okužene spraševali, kje mislijo, da so se okužili, so zavrnili, ker tak pristop »dojemajo kot nestrokoven in tudi škodljiv, saj ustvarja povsem zgrešeno sliko dejanskih tveganj«.
Na NIJZ so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da lokacijo najverjetnejšega prenosa okužbe določi epidemiolog v telefonskem pogovoru z osebami, ki so pri epidemiološki službi registrirane kot potrjeno okužene. Epidemiolog se z osebo pogovori o njenem ravnanju v dveh tednih pred okužbo, denimo, ali je bila v stiku z drugo potrjeno okuženo osebo in kje se je to zgodilo ter kje je zaposlena.
Določanje lokacije prenosa okužbe so ponazorili s primerom: »Če je oseba hodila na delo in je v njihovi delovni organizaciji prišlo do okužbe, drugih stikov pa ni imela, lahko sklepamo, da se je najverjetneje okužila na delovnem mestu.«
Na naše vprašanje, ali telefonsko anketirajo vse potrjeno okužene, so odgovorili le, da poskušajo »stopiti v stik z vsakim prijavljenim potrjenim primerom«, kadar so bolniki hospitalizirani, pa jim podatke posredujejo svojci. Izjeme so tudi oskrbovanci domov za starejše občane in socialnovarstvenih zavodov, od koder podatke o okuženih na NIJZ posreduje vodstvo.
Gospodarske zbornice zavračajo anketo NIJZ
Na gospodarski zbornici (GZS) so 17. in 18. novembra izvedli anketo med 137 direktorji podjetij in vodji kadrovskih služb. Ugotovili so, da je bilo zaradi okužbe s covidom-19 od marca do 18. novembra z dela odsotnih 3,5 odstotka delavcev. Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da so do raziskave NIJZ kritični, saj na podlagi teh podatkov ne morejo sklepati, katere dejavnosti ali regije so bolj tvegane za prenos okužbe. Po njihovi oceni so glavno mesto okužb domovi za starejše občane in bolnišnice.
V trgovinski zbornici so trgovskim podjetjem, ki kljub epidemiji smejo prodajati blago in storitve, med 4. in 18. novembrom poslali anketni vprašalnik o odsotnosti zaposlenih zaradi okužbe s covidom-19, višje sile (denimo varstva otrok) ali karantene. Na vzorcu sodelujočih so ugotovili, da je bilo v prodajalnah 1,9 odstotka zaposlenih z dela odsotnih zaradi okužbe, 2,76 odstotka zaradi višje sile in 4,7 odstotka zaradi karantene.
V obrtno-podjetniški zbornici pa so med 11. in 13. novembrom s spletno anketo 1KA anketirali 1667 obrtnikov in podjetnikov. Osem anketirancev, to je pol odstotka, je potrdilo, da so bili nekateri zaposleni že okuženi s covidom-19.
Vzorci niso reprezentativni
Andraž Zorko, soustanovitelj trženjsko-svetovalne in raziskovalne družbe Valicon, je za Razkrinkavanje.si dejal, da iz raziskave NIJZ ni razvidno, ali anketirajo vsakega, ki je potrjeno okužen, in kolikšna je stopnja odzivnosti v anketi. Kljub temu meni, da so odgovori, da so se ljudje okužili na delovnem mestu, predstavljali dovolj visok odstotek za sklepanje, da gre v tem primeru za eno od glavnih žarišč širjenja okužbe.
O verodostojnosti ankete GZS Zorko dvomi, saj je vzorec podjetij majhen, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so z vzorcem zajeli reprezentativno strukturo gospodarskih družb glede na velikost in tip podjetja. Pri anketni oceni o delovnem mestu kot viru okužb pa bi morali upoštevati še druge dejavnike, denimo, ali imajo v podjetju skupni prostor za prehranjevanje in v katerih podjetjih narava dela zahteva več stikov med zaposlenimi.
Opozoril je, da pri anketi GZS ni jasno, kdo je v imenu podjetja nanjo odgovarjal in koliko so bile te osebe dejansko seznanjene s številom okužb med zaposlenimi. Prav zato je pomembno merilo tudi starostna struktura zaposlenih. Po njegovem mnenju je preveč neznank in nejasnih meril, da bi lahko verjel, da je omenjeni vzorec ankete GZS reprezentativen, torej zanesljiv in veljaven kazalnik.
Naročnik ankete ne bi smel biti tudi izvajalec
Naročnik ankete ne more biti tudi izvajalec ankete, saj ima svoj interes, je opozoril profesor Samo Uhan s centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri fakulteti za družbene vede. »To je zelo neobičajno. Resne, verodostojne ankete zbiranja podatkov potekajo prek profesionalnih agencij.«
Pojasnil je, da je verodostojnost vsake ankete povezana z njenim vzorcem, vprašalnikom in naročnikom izvedbe. O anketah gospodarskih interesnih organizacij na podlagi dostopnih podatkov meni, da gre »bolj za presojo lastnega ravnanja in odločitev, ki pa nima neke objektivne teže«.
Tudi Uhan je poudaril, da je pri raziskavah javnega mnenja pomembna reprezentativnost vzorca, na podlagi katerega lahko sklepamo, ali vzorec velja za celotno populacijo. Kadar vzorec ni jasen ali pa na vprašanja odgovarjajo zgolj osebe, ki imajo parcialen interes, je to zbiranje mnenj, ne pa verodostojna meritev.
Pri tem je kot sporno navedel prav spletno anketo 1KA, s katero so anketiranje izvedli v obrtno-podjetniški zbornici, saj onemogoča nadzor nad vzorcem. Prav tako je opozoril na pomembnost vprašalnika, ki je lahko sestavljen tako, da podaja odgovore, ki jih pričakujejo spraševalci.
Če gospodarske interesne organizacije ne bi le anketirale, ampak bi uporabljale tudi druge tehnike zbiranja podatkov, tako kot to počnejo na inštitutu za javno zdravje, bi bila njihova anketa bolj verodostojna. Na NIJZ namreč poleg ankete uporabljajo tehnike, kot je število odvzetih brisov za preverjanje protiteles, in upoštevajo skupno število obolelih v populaciji, je razložil Uhan.
Vendar pa tudi anketa NIJZ ne zagotavlja natančnih meritev, je dodal, saj inštitut ne more stopiti v stik z vsemi potrjeno okuženimi. Anketa bo lahko učinkovitejše orodje za zbiranje podatkov, ko bo število okužb spet padalo.
Z mnenji strokovnjakov za javno raziskovanje smo soočili ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je na spletnem mestu državne uprave objavilo sporočilo za javnost o konferenci sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje z naslovom »Podjetja niso vir okužb«. Mnenj, ki nasprotujejo njihovi argumentaciji, niso komentirali, so pa poudarili, da je posvetovanje z gospodarskimi zbornicami in združenji ključno za oceno stanja v gospodarstvu.
»Tudi na GZS se zavedamo občutljivosti anketiranja, zato vedno navedemo, kdaj smo opravili anketo in koliko je bilo odgovorov,« so pojasnili na gospodarski zbornici. Dodali so, da so kot organizacija z zakonsko urejenim statusom reprezentativnosti moralno zavezani, da ocenjujejo in analizirajo interese svojih članic.
Na trgovinski zbornici so odgovorili, da podatki NIJZ kot možni glavni vir okužb kažejo delovno mesto in hkrati v skoraj enakem deležu tudi domače okolje. Na obrtno-podjetniški pa, da se z rezultati raziskave NIJZ ne strinjajo, ker podatki temeljijo na izjavah zaposlenih, ne delodajalcev. Na pojasnila strokovnjakov za raziskovanje javnega mnenja se niso odzvali.
S K L E P
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 2. decembra na portalu državne uprave objavilo sporočilo za javnost o videokonferenci sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, katerega članice so tudi gospodarska, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica. Predstavile so rezultate lastnih anket o razširjenosti okužb z novim koronavirusom v njihovih panogah in sklepno ugotovitev, da »podjetja niso vir okužb«.
Na NIJZ so namreč v obdobju od 16. novembra do 6. decembra telefonsko anketirali okužene osebe, v rezultatih pa so ocenili, da so bila delovna mesta najpogostejša lokacija za prenos okužbe. Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da lokacijo po pogovoru s potrjeno okuženo osebo določi epidemiolog.
Na gospodarski zbornici so s telefonsko anketo ugotovili, da je bilo od začetka marca zaradi okužbe z dela odsotnih 3,5 odstotka zaposlenih, na trgovinski so anketirali trgovska podjetja in ugotovili, da je bilo med zaposlenimi v prodajalnah 1,9 odstotka okuženih. Na obrtno-podjetniški zbornici so s spletno anketo 1KA izprašali obrtnike in pol odstotka sodelujočih je odgovorilo, da so med zaposlenimi že imeli okužene s covidom-19.
Ravno spletne ankete 1KA je kot sporne označil profesor Samo Uhan s centra za raziskovanje javnega mnenja, saj onemogočajo nadzor nad vzorcem. Prav tako je poudaril, da imajo naročniki svoje interese, zato v verodostojnem anketiranju ne morejo nastopati hkrati kot naročnik in izvajalec. Po njegovi presoji so ankete gospodarskih interesnih organizacij zgolj ocene lastnega ravnanja in ukrepov v času širjenja okužb s covidom-19, ne pa objektivne analize o lokaciji prenosa okužbe.
Poleg tega so pri določanju vzorca za takšne ankete v podjetjih pomembna tudi merila, kot sta velikost in tip podjetja, ter podatki o skupnih prostorih in pogostosti stikov med zaposlenimi, je poudaril Andraž Zorko iz družbe Valicon. Anketa GZS po njegovem mnenju ni verodostojna, ker njihov vzorec ni reprezentativen in dovolj zanesljiv.
Izjava ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da »podjetja niso vir okužb«, ni podprta z dovolj podatki oziroma ti temeljijo na neverodostojnih virih. Ankete, ki so jih izvedle gospodarske interesne organizacije in na podlagi katerih zavračajo raziskavo nacionalnega inštituta za javno zdravje, zaradi neustreznih vzorcev, metodologije ali tehnike niso verodostojen vir podatkov o najverjetnejši lokaciji prenosa okužbe.
Trditev ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da podjetja niso vir okužb, je neutemeljena.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
