Drži, zaposleni v državni upravi smejo s tujci komunicirati le v slovenščini
Avtor: Matija Štrukelj
TRDITEV
»Ena od stvari, ki je v zakonu zelo jasno napisana, nam pa dela ogromne težave, je, da upravne enote poslujejo striktno v slovenskem jeziku.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Bojan Babič konec avgusta zapušča položaj načelnika upravne enote Ljubljana. Foto: Nebojša Tejić/STA
Načelnik upravne enote Ljubljana Bojan Babič je 4. avgusta v izjavi za javnost dejal, da je ena od stvari, ki so v zakonu zelo jasno zapisane, njim pa povzročajo ogromne težave, ta, da upravne enote poslujejo striktno v slovenskem jeziku. Babič je na to opozoril, potem ko ga je v začetku avgusta ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik razrešila. Kot je ministrstvo tedaj pojasnilo za N1, so ga razrešili zaradi velikih zaostankov na oddelku za tujce.
V izjavi za javnost je Babič še povedal, da jim primanjkuje kadra, področje izdaje dovoljenj za tujce pa da sicer predstavlja le petino dela ljubljanske upravne enote, a dobi veliko medijske pozornosti. Menil je, da se je ministrica za razrešitev odločila tudi na podlagi medijskega poročanja.
Dejal je, da so zaostanke zmanjševali, a »očitno prepočasi«. Poudaril je, da ljubljanska upravna enota v primerjavi z drugimi obravnava veliko več tujcev. Pri tem pa jim »ogromne težave« povzroča zakon, ki določa, da lahko upravne enote poslujejo le v slovenščini.
Delo in postopki upravnih organov po zakonih o splošnem upravnem postopku in o državni upravi potekajo v slovenščini. Njun temelj je ustava, po kateri je uradni jezik v Sloveniji slovenščina.
Na območjih z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina, zato lahko uradni postopki v teh občinah potekajo tudi v teh dveh jezikih.
Stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek, ali ga ne morejo uporabljati, imajo v upravnih postopkih pravico sodelovati s pomočjo uradnega tolmača.
Na ministrstvu za upravo so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da morajo imeti morebitne izjeme od teh pravil zakonsko podlago, sicer »je poslovanje v jeziku, ki ni uradni, v nasprotju z ustavo in zakonom«.
Kot primer zakonsko že urejene izjeme so navedli zakon o tujcih, po katerem ima begunec pri preverjanju družinskih vezi in identitete družinskih članov pravico do brezplačnega prevajanja oziroma tolmačenja v jezik, ki ga razume.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v izjavi za javnost po Babičevi razrešitvi dejala, da postopek v slovenskem jeziku uradnikov ne ovira pri pomoči ali svetovanju tujcem v njim razumljivem jeziku.
Dodala je, da na upravne enote prihaja veliko nepopolno ali napačno izpolnjenih vlog, kar bi po njeni oceni lahko preprečili z navodili za izpolnjevanje v različnih jezikih. Ministrica je tovrstna navodila v slovenskih upravnih enotah napovedala v drugi polovici avgusta.
S K L E P
Načelnik upravne enote Ljubljana Bojan Babič je 4. avgusta, potem ko ga je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik razrešila zaradi zaostankov pri obravnavi dovoljenj za tujce, izjavil, da morajo zaradi zakonske ureditve poslovati striktno v slovenskem jeziku.
Dejal je, da so zaostanke sicer zmanjševali, a očitno prepočasi. Ob tem je poudaril, da ljubljanska upravna enota v primerjavi z drugimi obravnava veliko več tujcev, pri čemer jim »ogromne težave« povzroča zakon, po katerem upravne enote poslujejo le v slovenščini.
Zakon o splošnem upravnem postopku in zakon o državni upravi določata, da je uradni jezik v javni upravi slovenščina, z izjemo italijanščine in madžarščine na dvojezičnih območjih. Kdor ne zna uradnega jezika, ima pravico do tolmačenja upravnega postopka.
Na ministrstvu za javno upravo so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da bi moral morebitne izjeme v upravnih postopkih določiti poseben zakon, brez njih pa je poslovanje v neuradnem jeziku v nasprotju z zakoni in ustavo.
Izjava načelnika upravne enote Ljubljana Bojana Babiča, da lahko zaposleni s tujci komunicirajo le v slovenščini, drži.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
