Dodajanje kravjega mleka kavi ni »velika napaka«
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Dodajanje kravjega mleka kavi je velika napaka. Kazein, beljakovina iz mleka, in kofein ustvarjata spojino, ki je telo ne more razgraditi. Zato imajo tisti, ki pogosteje pijejo kavo z mlekom, prebavne težave, napihnjenost.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po poročilu mednarodne organizacije za kavo iz decembra lani je poraba kave v Evropi leta 2023 upadla za 3,7 odstotka v primerjavi z letom prej. Foto: Xinhua/STA
Portal Sensa je v prispevku, objavljenem 17. aprila, poročal o negativnih učinkih kave, predvsem tiste z mlekom, na človeško telo. Pri tem so povzeli poročanje srbskega portala Stil, ki se je skliceval na kardiologa Petra Borovića.
Borović je trdil, da je »dodajanje kravjega mleka kavi velika napaka«, saj »kazein, beljakovina iz mleka, in kofein ustvarjata spojino, ki je telo ne more razgraditi. Zato imajo tisti, ki pogosteje pijejo kavo z mlekom, prebavne težave, napihnjenost.«
Zala Jenko Pražnikar, profesorica na fakulteti za vede o zdravju univerze na Primorskem, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da dodajanje mleka kavi ni škodljivo, lahko pa zmanjša nekatere pozitivne učinke polifenolov v kavi.
Polifenoli so naravni antioksidanti, ki jih najdemo tudi v sadju, zelenjavi, čaju, rdečem vinu in pivu. Ti po besedah Jenko Pražnikarjeve z ohranjanjem energije pomagajo imunskim celicam pri spopadanju z vnetjem, ko bakterije ali virusi vstopijo v telo. Ob interakciji z mlečnimi beljakovinami se njihova učinkovitost lahko zmanjša, ni pa nujno.
Pojasnila je, da se polifenoli v prebavnem traktu presnavljajo in »ugodno učinkujejo na zdravje«, ni pa potrdila, da bi v opisanem procesu nastala kakšna nerazgradljiva spojina.
Po raziskavi, leta 2021 objavljeni v recenzirani znanstveni reviji Food Science and Nutrition, obstajajo dokazi, da kemijska reakcija med mlekom in kavo lahko tako oslabi kot poveča učinkovitost polifenolov, ki kot antioksidanti delujejo protimikrobno in povečajo odpornost celic.
Rezultat kemijske reakcije je odvisen od več dejavnikov, denimo od količine dodanega mleka, deleža maščob v njem in temperature kave pred dodajanjem mleka oziroma po tem. Pozvali so k dodatnim raziskavam.
Eno od raziskav, ki govorijo v prid mešanici kave in mleka, so danski raziskovalci lani objavili v recenzirani znanstveni reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry. Avtorji so ugotovili, da polifenoli ob reakciji z aminokislinami, gradniki beljakovin, učinkoviteje zmanjšujejo vnetje imunskih celic. Te reakcije so zaznali tudi pri nekaterih kavnih mešanicah z mlekom, ki so jih preučili.
Dodali so, da raziskave o vgraditvi polifenolov v beljakovine, ki bi povečale njihov izkoristek v telesu, sicer še potekajo.
Sensa Slovenija je prispevek o škodljivosti uživanja kave z mlekom za človeka objavila tudi na facebooku. Objavo je do konca redakcije delilo 134 uporabnikov tega družbenega omrežja.
Petar Borović je kot strokovni sodelavec srbskega podjetja International Health v promocijskih televizijskih nastopih oglaševal prehransko dopolnilo, domnevni naravni antioksidant GE132+ za izboljšanje zdravja, je razvidno na youtube kanalu podjetja.
O Borovićevih navedbah glede strupenosti kave in tem, da naj bi povzročala raka, je od januarja lani poročalo več srbskih portalov, med njimi Kurir, Mondo in Espreso.
Po podatkih srbske zdravniške zbornice Borović trenutno nima veljavne licence za opravljanje zdravniškega poklica. Na tamkajšnjem inštitutu za javno zdravje so za Razkrinkavanje.si potrdili, da je bil zaposlen pri njih, a je »že več let v pokoju«.
Ana Vehovar, urednica portala Sensa, je uredništvu potrdila, da so objavili prevod članka s srbskega portala Stil in videa na youtubu, v katerem Borović pojasnjuje svoje mnenje o kavi.
Poleg tega je posredovala nerecenziran članek, objavljen na portalu Nutritionfacts.org, v katerem se je avtor skliceval na raziskavo, leta 2005 objavljeno v recenzirani znanstveni reviji Food Chemistry. V njej so avtorji ugotovili, da kravje mleko zmanjša aktivnost polifenolov v kavi, sojino mleko pa ne.
Vehovarjeva je posredovala tudi dve strokovni raziskavi. Po ugotovitvah prve, ki smo jo že povzeli, vpliv mleka na absorpcijo in antioksidativnost fenolov v kavi ni enoznačen. V drugi, iz leta 2011, pa so avtorji pregledovali sestavo urina 24 ur po zaužitju instantne kave, pripravljene z vodo, in instantne kave, pripravljene z mlekom. Ugotovili so, da je prenos fenolov v telo odvisen od zaužite količine mleka in kave, a bi razmerje med obema tekočinama še morali raziskati.
Petra Borovića smo seznanili z našimi ugotovitvami in ga vprašali, ali še sodeluje s podjetjem International Health. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Sensa je v prispevku, objavljenem 17. aprila, poročal o negativnih učinkih kave, zlasti tiste z mlekom, na človeško telo, pri čemer so povzeli portal Stil, ki se je skliceval na kardiologa Petra Borovića. Ta je med drugim trdil, da ob dodajanju mleka kavi nastane spojina, ki je telo ne more razgraditi.
Zala Jenko Pražnikar, profesorica na primorski fakulteti za vede o zdravju, pravi, da mleko v kavi ni škodljivo. Kot je pojasnila, med mlečnimi beljakovinami in polifenoli kave – naravnimi antioksidanti – nastane kemijska reakcija, zaradi katere določeni polifenoli lahko imunskim celicam le manj učinkovito pomagajo pri spopadanju z vnetjem.
Jenko Pražnikarjeva ni potrdila, da bi v opisanem procesu nastala nerazgradljiva spojina, ki bi povzročala slabo počutje, dejala pa je, da se polifenoli na prebavni poti presnavljajo.
Raziskave o razjasnitvi kemijske reakcije med polifenoli v kavi in mlečnimi beljakovinami niso enotne. Pred tremi leti so v recenzirani znanstveni reviji Food Science and Nutrition potrdili tako pozitivne kot negativne učinke mlečnih beljakovin na polifenole, ki delujejo protimikrobno in povečajo odpornost celic. Danski raziskovalci pa so lani ugotovili ugoden vpliv interakcije med polifenoli in aminokislinami na imunske celice.
Trditev, da je dodajanje kravjega mleka kavi velika napaka, saj mlečna beljakovina kazein in kofein ustvarjata spojino, ki je telo ne more razgraditi, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).