Dolžina sodnih postopkov med državami ni primerljiva
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Samo oni vedo, kako je mogoče, da jih je največ na sto tisoč prebivalcev in porabijo skoraj največ denarja na enega sodnika, hkrati pa imamo ene največjih zaostankov in smo tista država, ki pred ESČP izgubi največ tožb.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Vinko Gorenak v kabinetu predsednika vlade koordinira delo med državnim zborom in vlado. Foto: Stanko Gruden/STA
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je 12. decembra na svojem blogu komentiral učinkovitost slovenskega sodstva. Med drugim je zatrdil, da Slovenija pred evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) izgubi največ tožb.
ESČP od leta 1959 odloča o kršitvah pravic, določenih v evropski konvenciji o človekovih pravicah, v vseh 47 državah članicah Sveta Evrope.
Med letoma 1994, ko je Slovenija ratificirala konvencijo, in 2020 je sodišče v zvezi s Slovenijo sprejelo 371 razsodb. V 340 primerih je Slovenija vsaj enkrat kršila konvencijo. Največkrat je prekršila pravico do učinkovitega pravnega sredstva, denimo možnosti pritožb, tem pa sledijo obsodbe zaradi predolgih sodnih postopkov. Med državami Sveta Evrope je konvencijo od leta 1994 največkrat kršila Turčija. Slovenija je bila na 14. mestu.
Gorenak je v odgovoru za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se je v zapisu skliceval zgolj na države EU. A tudi če primerjamo zgolj države EU, ugotovimo, da je od leta 1994 devet držav izgubilo več tožb kot Slovenija. Največkrat je konvencijo prekršila Italija, ki je pred ESČP od leta 1994 izgubila 1778 tožb.
Drži pa, da je Slovenija v tem obdobju med državami EU izgubila največ tožb na prebivalca.
Poraba slovenskih sodnikov pod povprečjem EU
Gorenak je v objavi še trdil, da ima Slovenija največ sodnikov na sto tisoč prebivalcev ter da slovenski sodniki porabijo skoraj največ denarja na enega sodnika.
Po zadnjem poročilu evropske komisije za učinkovitost sodstva (CEPEJ), ki deluje v okviru Sveta Evrope, je imela Slovenija leta 2018 41,7 sodnika na sto tisoč prebivalcev, kar jo res uvršča na prvo mesto med državami EU.
Kot so zapisali avtorji poročila, je višje število sodnikov v državah srednje in jugovzhodne Evrope kot v državah zahodne Evrope verjetno posledica drugačnih modelov razvoja pravosodja.
Na Cepeju so za Razkrinkavanje poudarili, da med državami primerjajo le proračunska sredstva pravosodnega sistema na prebivalca ter proračunska sredstva pravosodnega sistema kot odstotek bruto domačega proizvoda.
Slovenija za pravosodni sistem na prebivalca v povprečju nameni 96,2 evra na leto, kar je dobrih 23 evrov več od povprečja članic EU. Več proračunskih sredstev na prebivalca za pravosodni sistem namenijo le Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Švedska.
Na Cepeju so pojasnili, da »porabe na sodnika« ne merijo zaradi različnih ureditev pravosodnih sistemov. Če pa bi jo izračunali, bi na podlagi podatkov Cepeja o proračunu sodišč ter številu sodnikov ugotovili, da je Slovenija po zadnjih podatkih iz leta 2018 na posameznega sodnika porabila 201.735 evrov na leto, kar jo uvršča na 12. mesto med 21 državami EU, za katere so na voljo podatki.
V proračun sodišč so med drugim všteti plače sodnikov in drugega osebja, investicije in vzdrževanje informacijske tehnologije, stroški za vzdrževanje in gradnjo sodnih stavb, stroški sodnih postopkov, ki jih plača država, kot denimo stroški izvedencev in prevajalcev, ter sredstva, ki jih sodišča neposredno namenijo za izobraževanje sodnikov in osebja.
Slovensko sodstvo nima najdaljših zaostankov
Gorenak je v objavi prav tako zatrdil, da ima slovenski pravosodni sistem »ene največjih zaostankov«. Gorenak za Razkrinkavanje.si ni pojasnil, na zaostanke v katerih sodnih postopkih se je skliceval.
Cepej na podlagi podatkov o dolžini sodnih postopkov ocenjuje čas, ki ga sodišče pri trenutnem tempu dela potrebuje za zaključek postopka. Trajanje postopkov ocenjuje ločeno za civilne in gospodarske, upravne ter kazenske postopke ter za vsako stopnjo sodišča, skupaj torej v devetih kategorijah.
»Ne moremo potrditi, da ima Slovenija najdaljše sodne zaostanke v Evropi ali v EU,« so sporočili s Cepeja. Dodali so, da imajo po njihovih izračunih »številne države daljše sodne postopke kot Slovenija«. Pri tem so opozorili, da ocen trajanja postopkov, ki jih računajo za devet kategorij, ni mogoče združiti ter da primerjava zaradi različnih ureditev pravosodnih sistemov ni vedno smiselna.
Podatkov za vseh devet kategorij, v katerih Cepej ocenjuje dolžino sodnih postopkov, za vse države članice EU ni. Tako je za Slovenijo na voljo osem od devetih ocen, saj v slovenskem pravnem sistemu v upravnih zadevah odločata le dve stopnji sodišč in ne tri.
Po podatkih Cepeja so sodni postopki v kazenskih zadevah na drugostopenjskem sodišču, upravnih zadevah na vrhovnem sodišču ter civilnih in gospodarskih zadevah na drugostopenjskem ter na vrhovnem sodišču v Sloveniji krajši od povprečja EU.
V preostalih štirih kategorijah so postopki v Sloveniji daljši od povprečja EU, vendar v nobeni kategoriji Slovenija ni najslabša.
Gorenakovega odziva na naše ugotovitve nismo prejeli.
SKLEP
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je 12. decembra na svojem blogu zatrdil, da Slovenija pred evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) izgubi največ tožb.
ESČP je do konca leta 2020 odločalo o 371 prijavljenih kršitvah evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s Slovenijo, vsaj eno kršitev pa je ugotovilo v 340 razsodbah. Od leta 1994, ko je Slovenija ratificirala konvencijo, je več tožb kot Slovenija pred ESČP izgubilo devet držav EU. Največ tožb je izgubila Italija, za katero je vsaj eno kršitev konvencije ESČP ugotovilo v 1778 razsodbah po letu 1994. Je pa Slovenija v tem obdobju med državami EU pred ESČP izgubila največ tožb na prebivalca.
Slovenija pred ESČP ne izgubi največ tožb med članicami EU, a med članicami EU izgubi največ tožb na prebivalca, zato trditev označujemo za sivo cono.
Gorenak je v komentarju zatrdil, da ima Slovenija med državami EU največ sodnikov na sto tisoč prebivalcev.
Podatki evropske komisije za učinkovitost sodstva (CEPEJ) kažejo, da je Slovenija leta 2018 imela 41,7 sodnika na sto tisoč prebivalcev, kar jo uvršča na prvo mesto med državami EU. Trditev, da ima Slovenija med državami EU največ sodnikov na sto tisoč prebivalcev, drži.
Državni sekretar je trdil tudi, da slovenski sodniki porabijo skoraj največ denarja na sodnika med državami EU.
Na Cepeju so poudarili, da tega statističnega podatka ne merijo zaradi različnih ureditev pravosodnih sistemov. Primerjava podatkov o proračunih sodišč, ki jih je Cepej objavil za leto 2018, je pokazala, da slovenski pravosodni sistem na sodnika porabi 201.735 evrov na leto, kar Slovenijo uvršča na 12. mesto med 21. članicami EU, za katere so podatki na voljo.
Gorenakova trditev, da slovenski sodniki porabijo skoraj največ denarja na sodnika med državami EU, ne drži.
Državni sekretar je v komentarju še zatrdil, da ima Slovenija ene največjih sodnih zaostankov med državami EU. S Cepeja so sporočili, da ne morejo potrditi, da ima Slovenija najdaljše sodne zaostanke med državami EU. Dejali so, da imajo »številne države daljše sodne postopke kot Slovenija«. Poleg tega primerjava zaradi različnih ureditev pravosodnih sistemov ni vedno smiselna.
Vrednosti štirih od osmih kategorij, za katere so na Cepeju v primeru Slovenije ocenili trajanje postopkov, so pod povprečjem EU. V preostalih štirih kategorijah sodni postopki trajajo dlje od povprečja EU, vendar v nobeni kategoriji Slovenija nima najdaljših sodnih postopkov.
Ker podatkov o ocenjeni dolžini sodnih postopkov, ki jih Cepej računa za devet kategorij, ni mogoče združiti, primerjava med kategorijami pa zaradi različnih ureditev pravosodnih sistemov ni vedno smiselna, smo Gorenakovo trditev, da ima Slovenija ene najdaljših sodnih zaostankov, ocenili kot neutemeljeno.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
