Državni prostorski načrti niso pravnomočni akti
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Zaenkrat je znano le to, da je bil državni prostorski načrt pravnomočno sprejet leta 2012, zato ni nikakršnih možnosti njegove spremembe.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
»Zapletom pri gradnji 3. razvojne osi ni videti konca,« so 7. januarja naslovili prispevek na portalu Moja Dolenjska. V prispevku so poudarili, da je vlada že leta 2012 z uredbo sprejela državni prostorski načrt za cesto od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline blizu slovensko-hrvaške meje.
Poročali so še, da je upravno sodišče julija lani odpravilo gradbeno dovoljenje za začetek del na tretji razvojni osi – jug, družba za avtoceste (Dars) pa je dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenje vložila septembra lani. Ministrstvo ni pojasnilo, kdaj pričakujejo odločitev o tej vlogi. »Zaenkrat je znano le, da je bil državni prostorski načrt pravnomočno sprejet leta 2012, zato ni nikakršnih možnosti njegove spremembe,« je trdil portal.
Investicija v tretjo razvojno os, načrtovane prometne povezave med severno in jugovzhodno Slovenijo, je del resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030. Južni del vključuje tudi povezavo od Novega mesta do priključka Maline, o kateri je poročal portal. Vlada je decembra 2012 z uredbo sprejela državni prostorski načrt za ta odsek tretje razvojne osi, ki skupaj meri 17,9 kilometra.
Po komentarju ustave je uredba upravni akt. Zadeve s področja upravnega prava so po komentarju ustave pravnomočne, kadar stranke ne morejo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti odločbe s pritožbo ali upravnim sporom. Po zakonu o urejanju prostora je zoper sprejete državne prostorske načrte mogoče sprožiti upravni spor, zato uredba po pojasnilih okoljskega ministrstva nima učinka pravnomočnosti oziroma dokončnosti.
Za spremembe državnega prostorskega načrta za prvi odsek južnega dela tretje razvojne osi je pristojno ministrstvo za infrastrukturo, kjer so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da sprememb državnega prostorskega načrta ne načrtujejo.
Zgraditev razvojne osi načrtovana po letu 2028
Ministrstvo za okolje in prostor je gradbeno dovoljenje za začetek gradnje na prvem odseku južnega dela razvojne osi izdalo oktobra 2021. Toda dovoljenje ni postalo pravnomočno, saj ga je junija lani zaradi pomanjkljive dokumentacije odpravilo upravno sodišče.
Po zakonu o urejanju prostora mora dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti Dars kot investitor projekta tretje razvojne osi. Dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenje so ministrstvu sicer posredovali novembra lani.
Z ministrstva so sporočili, da trenutno pridobivajo mnenja o dopolnjeni vlogi od pristojnih mnenjedajalcev, kot sta agencija za okolje in mestna občina Novo mesto, pred ponovno odločitvijo pa morajo z dopolnjeno vlogo seznaniti tudi javnost.
Ministrstvo pričakuje, da bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno najpozneje maja, gradnja pa naj bi se začela oktobra letos. Severni in južni del naj bi končali do leta 2028, gradnja osrednjega dela je predvidena pozneje.
Uredništvo portala se na ugotovitve Razkrinkavanja.si še ni odzvalo.
SKLEP
Spletni portal Moja Dolenjska je 7. januarja objavil prispevek o gradnji južnega dela tretje razvojne osi, ki bo povezoval Novo mesto in slovensko-hrvaško mejo. Poročali so, da je bil državni prostorski načrt za prvi del južnega dela razvojne osi »pravnomočno sprejet leta 2012, zato ni nikakršnih možnosti njegove spremembe«.
Vlada je državni prostorski načrt za prvi del južnega dela tretje razvojne osi z uredbo res sprejela leta 2012, toda državni prostorski načrti niso pravnomočni, spremeniti ali razveljaviti jih je mogoče z uspešnim upravnim sporom.
Pobudo za spremembo državnega prostorskega načrta po zakonu o urejanju prostora lahko vloži pristojno ministrstvo. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za to področje, je za Razkrinkavanje.si sporočilo, da sprememb državnega prostorskega načrta ne načrtujejo.
Trditev portala, da je bil državni prostorski načrt za cesto od avtoceste A2 pri Novem mestu do Malin leta 2012 sprejet pravnomočno, zato ni nikakršnih možnosti za njegovo spremembo, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.