Potres osme stopnje bi z domov pregnal slabo tretjino Ljubljančanov
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»86 tisoč Ljubljančanov živi v objektih, ki se bodo deloma porušili ali pa bodo tako poškodovani, da v njih ne bo mogoče bivati.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
»86 tisoč Ljubljančanov živi v objektih, ki se bodo deloma porušili ali pa bodo tako poškodovani, da v njih ne bo mogoče bivati.« Foto: Tamino Petelinšek/STA
Dr. Peter Fajfar, profesor z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG), je v prispevku za oddajo Koda na TV Slovenija povedal, da po oceni raziskovalcev 86 tisoč Ljubljančanov živi v objektih, ki bodo ob potresu tako poškodovani, da v njih ne bodo mogli več bivati.
»Ni mi znano, od kod število 86 tisoč. Morda gre za kakšno starejšo študijo,« je za Razkrinkavanje.si dejala Marjana Lutman, vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri zavodu za gradbeništvo (ZAG). Dodala je, da aplikacija Potrog, ki so jo pripravili z inštitutom za vodarstvo in agencijo za okolje, sicer pa je v lasti obrambnega ministrstva, kaže, da je število Ljubljančanov, ki bi ob potresu ostali brez bivališča, bistveno manjše. Usmerila nas je do aplikacije, kjer naj zadnje podatke preverimo sami.
Aplikacija Potrog deluje tako, da črpa podatke iz registra nepremičnin in centralnega registra prebivalcev. Na podlagi teh podatkov nato izdela oceno posledic morebitnega potresa, ki mu določimo epicenter in učinek, torej jakost po evropski potresni lestvici z dvanajstimi stopnjami. Aplikacija lahko oceni tudi posledice preteklega potresa.
Ob tem je Julij Jeraj z oddelka za zaščito, reševanje in civilno upravo pri mestni občini Ljubljana posvaril, da so predvidene posledice potresa v aplikaciji Potrog le groba ocena. Spletno orodje je namreč namenjeno predvsem civilni zaščiti za orientacijo: »S tem lahko načrtujemo svoje dejavnosti, saj takoj ob potresu dobimo vtis o posledicah ter začnemo ustrezno ukrepati, še preden so znana poročila s terena.«
Ocena posledic potresa osme stopnje v Ljubljani
Številu ogroženih prebivalcev v ljubljanski občini, ki ga je omenil Fajfar, se podatki aplikacije najbolj približajo v primeru potresa osme stopnje po evropski potresni lestvici. Tedaj bi brez vsakršnega bivališča ostalo 11.568 Ljubljančanov, začasno pa jih ne bi imelo strehe nad glavo 75.602. Seštevek obeh ocen je 87.170 prebivalcev, torej dobrih tisoč več, kot je v televizijski oddaji navedel Fajfar.
Razlika v ocenah prof. Fajfarja in aplikacije Potrog je po besedah Marjane Lutman z ZAG v tem, da podatke v Potrogu ves čas posodabljajo glede na spremembe v registru nepremičnin in centralnem registru prebivalcev.
Aplikacija stavbe razvrsti glede na njihovo popotresno uporabnost. V kategorijo neuporabnih stavb sodijo tiste, ki so močno poškodovane ali porušene in bodo predvidoma trajno neuporabne. Te, je pojasnila Lutmanova, je treba ločiti od začasno neuporabnih, ki so srednje poškodovane.
Del stavb ostane neocenjen, saj so ti objekti posebni, njihova ocena pa bi lahko bila povsem napačna, je še zapisala Lutmanova. Gre za garažne hiše in parkirišča, zelo velike ali zelo majhne objekte, prav tako ročno izločijo tiste, pri katerih ugotovijo napake v podatkih o stavbah v registru nepremičnin.
Prof. Fajfar je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je podatek o 86 tisoč prebivalcih Ljubljane, ki bi ob potresu ostali brez bivališča, našel v prispevku, objavljenem v Dnevniku decembra 2018. »Ne vem, od kod ravno ta številka, toda podatek ustreza oceni ogroženosti ljubljanske mestne občine zaradi potresa, objavljeni leta 2015,« je dodal.
Dnevnik je tedaj poročal, da v potresno ogroženih stanovanjih živi več kot 86 tisoč Ljubljančanov. Vira te ugotovitve avtor ni navedel, je pa iz prispevka razvidno, da je uporabil aplikacijo Potrog.
Oddelek MOL za zaščito, reševanje in civilno obrambo je skupaj z agencijo za okolje, inštitutom za vodarstvo in zavodom za gradbeništvo leta 2015 pripravil oceno potresne ogroženosti za ljubljansko mestno občino. Iz dokumenta izhaja, da bi ob potresu z jakostjo od sedme do osme stopnje po evropski lestvici 86.743 ljudi moralo najti drugo začasno ali stalno prebivališče.
Občina še išče rešitve
Na mestni občini so s to oceno potresne ogroženosti seznanjeni, saj so sodelovali pri razvoju aplikacije Potrog. Kot so pojasnili za Razkrinkavanje.si, so se glede na raziskave o potresni ranljivosti stavb odločili, da je treba pozornost najprej usmeriti v tiste, ki bi bile v potresu osme stopnje po evropski lestvici lahko močno poškodovane ali bi se porušile ali pa v njih živi največ ljudi. Gre za 15 stolpnic, ki imajo do 12 nadstropij, zgrajene pa so bile med letoma 1959 in 1965. V naslednji fazi bi se usmerili še na tiste z enako hudimi predvidenimi poškodbami, a manjšim številom prebivalcev, so pojasnili na MOL.
Lani je občina financirala raziskovalno nalogo, da bi poiskali možnosti za izboljšanje potresne varnosti najbolj problematičnih stolpnic. Ugotovili so, da bi bilo en tip stolpnic mogoče okrepiti po zunanjem obodu, pri čemer stanovalcev ne bi bilo treba izseliti. Drugi tip stolpnic bi lahko potresno sanirali le z okrepitvijo notranjih sten, kar bi zahtevalo začasno izselitev stanovalcev. Sanacija tretjega tipa ekonomsko ni upravičena, saj bi bilo ceneje zgraditi novo stolpnico. Za sanacijo kritičnih stolpnic bi potrebovali od 4,44 do 8,43 milijona evrov na stolpnico.
Na MOL so še poudarili, da morajo rešitev skupaj poiskati »lastniki, država, lokalna skupnost, banke in drugi deležniki, ki bi bili zainteresirani za financiranje«. V prihodnje bodo s strokovnjaki iskali finančne in pravne rešitve, nato jih bodo predstavili lastnikom. »Ti so tisti, ki bodo na koncu odločali.«
Sicer pa uprava za zaščito in reševanje za boljšo pripravljenost na morebitni potres skupaj s partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije pravkar izvaja projekt Praktična vaja civilne zaščite SIQUAKE2020. Namen projekta, ki traja do konca tega leta, je preizkusiti in nadgraditi državne načrte zaščite in reševanja ob potresu ter postaviti enoten sistem vodenja in usklajevanja ukrepanja ob večjih nesrečah.
Potres, ki je 22. marca stresel Hrvaško, so tamkajšnji seizmologi ocenili s sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Če bi tak potres, z epicentrom v Ljubljani, prizadel Slovenijo, bi si moralo začasno bivališče po izračunih aplikacije Potrog urediti skoraj 57 tisoč Ljubljančanov.
Ob potresu po osmi stopnji evropske potresne lestvice bi po oceni aplikacije Potrog v Ljubljani brez bivališča ostalo 87.170 ljudi, kar je slaba tretjina prebivalcev občine. Če bi bil potres sedme do osme stopnje, bi po oceni potresne ogroženosti v MOL iz leta 2015 brez strehe nad glavo ostalo približno 400 ljudi manj.
Na to oceno potresne ogroženosti se je v televizijski oddaji skliceval tudi Peter Fajar.
Razlika v ocenah prof. Fajfarja in aplikacije Potrog je po besedah Marjane Lutman z zavoda za gradbeništvo posledica tega, da se podatki v Potrogu ves čas posodabljajo.
Trditev, da 86 tisoč Ljubljančanov živi v objektih, ki bodo ob potresu deloma ali v celoti poškodovani, temelji na oceni potresne ogroženosti iz leta 2015. Ocena se nekoliko razlikuje od današnjih ugotovitev, zato jo uvrščamo v sivo cono.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
