Globalnih napovedi ne moremo le prenesti v Piranski zaliv
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
Gladina morij se bo do leta 2100 dvignila, tako da bodo nekatera najbolj obiskana obmorska mesta na Jadranu izginila.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Piran. Foto: Peter Černuta/STA
Nekatera najbolj obiskana mesta na Jadranu bodo do leta 2100 izginila, so zapisali na portalu Siol.net. Mogoče je, da se bodo pod vodo znašli Sečoveljske soline, Dragonja, del Lucije, Portoroža, Izole, skoraj ves Piran, Fiesa, Strunjan in večina Kopra. Preverili smo, ali to drži.
Na Siolu so napovedali, da se bo gladina oceanov in morij dvignila. Pri tem so povzeli navedbe hrvaškega portala Express, ki se je skliceval na raziskavo iz leta 2015, objavljeno v ameriški znanstveni reviji PNAS. Avtorji so v njej zapisali, da bi se morska gladina zaradi podnebnih sprememb do konca stoletja lahko dvignila za 4,3 do 9,9 metra, kar so ugotavljali na podlagi podatkov za nekatera mesta v ZDA.
»Ugotovitve v reviji PNAS, na podlagi katere sta napisana članka, so korektne in skrb vzbujajoče,« je te informacije za Razkrinkavanje.si komentiral oceanograf dr. Matjaž Ličer z nacionalnega inštituta za biologijo.
Pri tem je dodal, da večina drugih resnih študij, med katerimi je denimo članek, objavljen v reviji Nature Climate Change, napoveduje dvig morske gladine od pol do dveh metrov do leta 2100. Prav tako evropska okoljska agencija (EEA) na podlagi več študij predvideva, da se bo povprečna gladina do takrat dvignila za manj kot meter.
»Kateri scenarij je najbolj verjeten, težko presodim. Pomenljivo je, da je razpon napovedi tako velik, kar pomeni, da dolgoročne dinamike gladine morja ne razumemo dovolj dobro. Imamo razlog za skrb, saj pomeni dvig povprečne gladine tudi več poplav ob obali,« je pojasnil Ličer.
Kaj se bo zgodilo s slovensko obalo
Na Siolu so še zapisali, da bi zaradi dviga morske gladine lahko izginili Sečoveljske soline, Dragonja, del Lucije, Portoroža, skoraj ves Piranski polotok, Fiesa, Strunjan in večina Kopra. To so napovedali na podlagi zemljevida Flood map, s katerim lahko uporabnik predvideva, kako bi dvig morske gladine vplival na kopno. Orodje je sicer »opremljeno« z opozorilom, da samo na tej podlagi ne moremo opraviti analize, saj je treba upoštevati še druge dejavnike, ki vplivajo na poplave.
»To trditi na podlagi tega, da v spletni aplikaciji trenutni višini morja enostavno dodamo devet metrov in pogledamo, kaj vse je pod vodo, je nekoliko preveč poenostavljeno, saj bodo ponekod spremembe večje, drugje manjše,« je za Razkrinkavanje.si komentiral Ličer.
Morska gladina v severnem Jadranu se bo po njegovem mnenju skoraj gotovo dvignila, ne moremo pa globalnih napovedi enostavno prenesti v Piranski zaliv in pričakovati, da bo dvig takšen. Ne glede na to, za koliko metrov gre. »Dvig gladine za dva metra ne pomeni dviga gladine za dva metra povsod po svetu, saj je morska gladina krajevno zelo spremenljiva,« je še komentiral Ličer.
»Navedbe sem zapisal v pogojniku, saj je dvig gladine odvisen od več dejavnikov,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil avtor članka na Siolu. »Raziskava v publikaciji PNAS res ne kaže na Jadran, ker so jo naredili na primeru ameriških mest, vendar je to brezpredmetno, saj govori o globalnem dvigu morske gladine,« je še dodal.
Sodeč po več raziskavah se bo morska gladina zaradi podnebnih sprememb skoraj zagotovo dvignila. Ni jasno, za koliko bo narasla na svetovni ravni, vendar povsod po svetu ne bo enako.
Ne moremo vedeti, kako bo dvig morske gladine vplival na podobo obale Jadranskega morja. Trditev, da naj bi se pod vodo znašli Sečoveljske soline, Dragonja, del Lucije, Portoroža, Izole, skoraj ves Piran, Fiesa, Strunjan in večina Kopra, pa je poenostavljena, saj na višino morja vpliva več dejavnikov. Objava zato dobi oznako neutemeljeno.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.