Drži: na volitvah v Indoneziji umrlo več sto ljudi
Avtorica: Klara Škrinjar
TRDITEV
Štetje glasovnic v Indoneziji je zahtevalo več kot 270 smrtnih žrtev.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Prizor iz Indonezije. Foto: Unsplash
Konec aprila je Slovenska tiskovna agencija poročala o volitvah v Indoneziji, ki so v 264-milijonski državi potekale 17. aprila, in sicer sočasno predsedniške, nacionalne in regijske. Po poročanju STA z dne 28. aprila je pri tem umrlo več kot 270 ljudi, ki so šteli oddane glasovnice. STA se je sklicevala na informacije indonezijske volilne komisije in poročanje BBC.
Razkrinkavanje.si je preverilo novico na pobudo bralke, ki se ji je zdela številka nekoliko pretirana.
Letos so v Indoneziji potekale največje in najbolj zapletene enodnevne volitve na svetu, saj se je 192 milijonov volivcev zbralo na 810.000 voliščih v 34 provincah v državi in v tujini, je poročal Jakarta Globe. Sočasnost volitev je za državni proračun prijazen ukrep, a 1,7 milijarde dolarjev, kolikor so volitve stale, ni edini »strošek«. Zaradi utrujenosti in stresa je umrlo več sto ljudi, ki so sodelovali pri izvedbi volitev.
Deset dni po volitvah so v javnost prišle informacije o 270 mrtvih, o čemer je poročala STA. Na to novico nas je opozorila tudi bralka. Število se je sicer pozneje povzpelo na več kot 500 mrtvih med sodelujočimi pri izvedbi volitev.
Na uradno poizvedbo, poslano na indonezijsko ministrstvo za zdravje, kjer so po poročanju tujih medijev izdelali poročilo o smrtnih žrtvah pri štetju glasovnic, v tednu dni nismo dobili odgovora. Zato uradne informacije o natančnem številu žrtev ne moremo objaviti.
BBC, na primer, v analizi dejstev Indonezijske volitve: zakaj je umrlo toliko uradnikov ugotavlja, da je bilo glasovanje »velika logistična vaja z več kot 190 milijoni volivcev«. Pridobili so tudi podatke indonezijske volilne komisije, po navedbah katere je bilo v izvedbo volitev vključenih skoraj 7,4 milijona ljudi. Po poročanju BBC so vsi sodelujoči ročno šteli glasove, tako da se je preštevanje marsikje zavleklo pozno v noč in še v naslednji dan.
BBC se je pri ugotavljanju, ali je tolikšno število žrtev nenavadno, oprl na podatek o smrtnosti v Indoneziji, kar smo storili tudi pri razkrinkavanju.si. BBC-jev izračun temelji na zaokroženih 7 milijonih sodelujočih na volitvah in predpostavki, da so ti delali štiri dni. Sami smo uporabili natančnejše število, in sicer 7,4 milijona sodelujočih.
Izračun:
Smrtnost v Indoneziji je 7,16 osebe na tisoč oseb na leto (za leto 2017). Ker je na volitvah sodelovalo 7.385.500 oseb na dan, je glede na podatke pričakovana smrt 145 oseb na dan. Če je vsak sodelujoči delal štiri dni, pomeni, da je pričakovano število 580 umrlih.
Na volitvah leta 2014 je med sodelujočimi pri štetju glasovnic umrlo 144 ljudi, toda avstralski strokovnjak Jesse Hession Grayman z univerze v Aucklandu je za BBC dejal, da je primerjalno letošnje število umrlih še vedno nenavadno. »Potrebovali bi podrobno preiskavo demografskih in zdravstvenih profilov volilnih delavcev, da bi ugotovili, ali se številke gibljejo v okvirih pričakovane stopnje smrtnosti.«
Indonezijsko ministrstvo za zdravje je sicer izdelalo poročilo o vzrokih smrti, katerega povzetek je objavil Jakarta Globe. Generalni sekretar ministrstva Oscar Primadi je navedel vzroke smrti s seznama:
miokardni srčni infarkt oziroma srčni napad,
odpoved srca,
jetrna koma oziroma jetrna (hepatična) encefalopatija (pojav motenj zavesti in kome zaradi odpovedi jeter),
možganska kap,
odpoved dihal ali akutni respiratorni stresni sindrom (ARDS),
hipertenzija (dvig krvnega tlaka),
meningitis,
sepsa.
Poleg teh navajajo še druge bolezni, kot so astma, odpoved ledvic, sladkorna bolezen, tuberkuloza in odpoved več organov.
Po zbranih medijskih informacijah lahko pritrdimo, da je pri štetju glasovnic umrlo več kot 500 ljudi, vendar pa zaradi pomanjkanja izvirnih podatkov – in tudi glede na opozorilo strokovnjaka z aucklandske univerze – ne moremo sklepati o (ne)navadnosti teh smrti.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.