Javni stroški staranja do leta 2050 v Sloveniji najvišji v EU
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Slovenija je država z najvišjim demografskim tveganjem do leta 2050 na evropski celini.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Premier Janez Janša je v nagovoru poslancem dejal, da je tveganje zaradi demografskih sprememb v Sloveniji največje v Evropi. Foto: Anže Malovrh/STA
Staranje prebivalstva je strateški problem Slovenije, je ob predstavitvi programa nove vlade v državnemu zboru dejal Janez Janša. Navedel je, da je tveganje zaradi demografskih sprememb do leta 2050 pri nas najvišje v Evropi.
Toda Janša ni povedal, na kateri kazalnik se je pri tem skliceval, prav tako tega za Razkrinkavanje.si niso pojasnili v poslanski skupini SDS. Verodostojnost Janševe trditve smo zato preverili na podlagi dveh: rasti deleža starejših prebivalcev in rasti javnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva do leta 2050.
Lani je bilo po podatkih Eurostata dobrih 20 odstotkov Evropejcev starejših od 64 let. Leta 2050 bo v tej starostni skupini 28,5 odstotka prebivalcev, kažejo projekcije evropske komisije v poročilu o staranju iz leta 2018. V Sloveniji je bil delež starejših lani 20,7-odstoten, povečeval pa se bo nekoliko hitreje: na dobrih 30 odstotkov v letu 2050.
Slovenija bo po teh napovedih po deležu starejših od 64 let na devetem mestu med državami Evropske unije. Največ jih bo v Grčiji (36,5 odstotka), na Portugalskem (35 odstotkov) in v Italiji (33,8 odstotka).
Rast stroškov pri nas višja od povprečja
Tudi javna poraba večine držav članic se bo zaradi staranja do leta 2050 povečala, še ugotavlja poročilo evropske komisije o staranju. Javni izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo in socialne transferje za primer brezposelnosti naj bi se med letoma 2016 in 2050 povečali za skoraj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) držav članic EU.
Slovenski javni izdatki bi po ugotovitvah komisije rasli več kot trikrat hitreje od evropskega povprečja. Ob nespremenjeni politiki bi se proračunski odhodki do leta 2050 povečali za 6,9 odstotka BDP, kar Slovenijo po vplivu staranja prebivalstva na javno porabo umešča na prvo mesto med državami članicami.
Evropska komisija je pri izračunu gibanja javne porabe upoštevala projekcije staranja prebivalstva in gospodarskega razvoja držav. Na podlagi teh je izračunala spreminjanje javnih izdatkov, pri čemer pa je upoštevala zakonodajo, ki je veljala v času priprave poročila, torej leta 2018.
Namen projekcij tako »ni napovedovati prihodnosti, temveč opozoriti, kakšna bi bila prihodnost, če se politike ne spremenijo,« so v povzetku poročila poudarili na slovenskem uradu za makroekonomske analize in razvoj.
Največja rast izdatkov za pokojnine
Slovenske javne izdatke bi po predvidevanjih evropske komisije najbolj povečala rast odhodkov za pokojnine, ki je v projekciji najvišja v EU.
Države članice naj bi leta 2050 zanje v povprečju namenile dobre pol odstotne točke BDP več kot pred štirimi leti, v Sloveniji pa je predvidena rast za 4,6 odstotne točke.
Slovenija bi tako ob nespremenjeni socialni politiki leta 2050 za pokojnine namenila 15,6 odstotka BDP. To bi jo uvrstilo na drugo mesto med državami članicami, za Italijo, medtem ko je bila še leta 2016 malo pod povprečjem EU.
Hitrejša rast stroškov pokojnin v Sloveniji pa ni posledica hitrejšega staranja prebivalstva, temveč razlik v pokojninski zakonodaji, ugotavlja poročilo. Prebivalstvo nekaterih držav, denimo Poljske in Slovaške, se bo predvidoma staralo hitreje od slovenskega: na Poljskem in Slovaškem bo do sredine stoletja delež prebivalcev, starejših od 64 let, zrasel za skoraj 15 odstotnih točk, pri nas pa le za dobrih 10.
Vendar pokojninska sistema teh držav vključujeta varovalke, ki s staranjem prebivalstva izdatke za pokojnine samodejno omejujejo, še navaja poročilo evropske komisije. Na Poljskem je višina pokojnin vezana na pričakovano življenjsko dobo in se z rastjo tega kazalca samodejno znižuje, na Slovaškem pa se z rastjo pričakovane življenjske dobe zvišuje upokojitvena starost, s čimer država omejuje rast števila upokojencev.
Slovenski pokojninski sistem varovalk, ki bi omejevale rast odhodkov pokojninske blagajne, nima, v povzetku poročila evropske komisije opozarja urad za makroekonomske analize in razvoj. Upokojitvena starost in odmerni odstotek (razmerje med pokojnino in plačo upokojenca) sta namreč v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju fiksna.
Nizka upokojitvena starost
Na ministrstvu za finance, ki je sodelovalo pri pripravi poročila evropske komisije, so kot ključno težavo za dolgoročno finančno vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema navedli nizko upokojitveno starost in kot posledico nizko delovno aktivnost starejših. »S podaljševanjem pričakovane življenjske dobe se podaljšuje čas, preživet v upokojitvi. To je ključni dejavnik visokih izdatkov, izraženih v deležu BDP,« so pojasnili za Razkrinkavanje.si.
Slovenija je z lansko spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvedla dodatne spodbude za povečanje delovne aktivnosti starejših. Tisti, ki kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev ostanejo delovno aktivni, lahko od začetka tega leta hkrati s plačo prejemajo 40 odstotkov pokojnine, pred tem pa so bili upravičeni le do 20 odstotkov. Hkrati se je s spremembo zakona dvignil odmerni odstotek.
Po oceni vlade, ki je zakon predlagala, se bodo z obema ukrepoma povečali odhodki pokojninske blagajne: letos za slabih 3,4 milijona evrov, leta 2022 pa za več kot 24 milijonov. Ocene finančnega učinka ukrepa do leta 2050 vlada v utemeljitvi predloga zakona ni predstavila.
Poročilo evropske komisije iz leta 2018 temelji na takratni zakonodaji in ne upošteva dolgoročnega vpliva lanske pokojninske reforme. Poleg tega projekcija stroškov zaradi staranja prebivalstva popisuje zgolj gibanje javnih izdatkov, so pojasnili na ministrstvu za finance. Nekatere države bodo rast javnih izdatkov omejile tako, da bodo del finančnega bremena prenesle na zasebni sektor, teh stroškov pa poročilo ne šteje med skupne stroške staranja.
Hrvaška bo denimo do leta 2050 javne izdatke za pokojnine predvidoma zmanjšala za 3,2 odstotne točke BDP. Sočasno naj bi zasebne izdatke povečala za 1,2 odstotne točke BDP, a tega dodatnega stroška projekcija evropske komisije ne upošteva.
Napovedi rasti zasebnih stroškov so v poročilu na voljo zgolj za nekatere države, ki so podatke posredovale prostovoljno. Zaradi različnih vlog javnega in zasebnega sektorja ter pomanjkljivih podatkov o obsegu zasebnih izdatkov poročilo ne omogoča primerjave celotnih stroškov staranja prebivalstva med evropskimi državami.
Janez Janša je v nagovoru poslancem pred izvolitvijo za predsednika vlade zatrdil, da je Slovenija država z največjim demografskim tveganjem v Evropi do leta 2050, ni pa pojasnil, na kateri kazalnik se je pri tem skliceval. Ker ni jasno, na kateri demografski kazalnik se je nanašala njegova izjava, sam pa tega pojasnila tudi ni dal, smo izbrali dva relevantna kazalnika: delež starejših prebivalcev in rast javnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva.
Delež starejših prebivalcev v Sloveniji leta 2050 ne bo med najvišjimi v EU, kaže poročilo evropske komisije o staranju iz leta 2018. Kljub temu pa njene projekcije Slovenijo uvrščajo na vrh med državami članicami po rasti javnih izdatkov zaradi staranja do sredine stoletja. Vendar pri tem ne upoštevajo vpliva pokojninske reforme iz leta 2019 in zadevajo zgolj gibanje javnih izdatkov, kar otežuje primerjavo celotnih stroškov staranja prebivalstva med državami z različnimi ureditvami.
Trditev Janeza Janše delno drži. Res je, da bi Slovenija po napovedih evropske komisije brez spremembe socialne politike imela najvišjo rast javne porabe zaradi staranja prebivalstva do leta 2050. Ne drži pa, da bo delež starejših prebivalcev v Sloveniji leta 2050 največji v EU. Trditev označujemo za sivo cono.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
