Kis ne izniči »kemičnega zapraševanja«
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Lahko zaključimo, da se je boriti s kisom proti kemičnemu zapraševanju pravilno in smiselno.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Intenzivnost in obstojnost belih sledi za letalom sta odvisni od vlažnosti in temperature ozračja, je pojasnila profesorica z ljubljanske fakultete za kemijo Helena Prosen. Foto: Unsplash
Smiselno in pravilno se je s kisom boriti proti kemičnemu zapraševanju, je 8. junija na facebooku zatrdila uporabnica Mateja Žlogar.
Trdila je, da nekatera letala v ozračje spuščajo aluminijev oksid, ki naj bi se ob stiku z vodo v ozračju spremenil v aluminijev hidroksid in se kazal v obliki belih sledi na nebu. Tako naj bi letala kemično zapraševala ozračje, s tem pa povzročala sušo ter vremenske pojave, kot so neurja in toča. Objava je dosegla več deset tisoč uporabnikov facebooka.
Bele sledi, ki jih za seboj puščajo nekatera letala, niso aluminijev oksid, temveč nastanejo zaradi sproščanja vodne pare pri zgorevanju letalskega goriva – kerozina, je za Razkrinkavanje.si pojasnil profesor s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Gregor Skok. Ko se vodna para, posledica zgorevanja v motorju, združi z vodno paro okoliškega zraka, lahko nastane letalski oblak.
»V naših krajih letalski oblak običajno nastane le na velikih višinah, saj je tam temperatura zelo nizka in je lažje doseči nasičenje,« je pojasnil Skok. Če je zrak na višini letala zelo suh, kondenzacije namreč ni, saj je vodne pare premalo. Če je zrak okoli letala že vlažen, dodatna vodna para iz zgorevanja povzroči močno prenasičenje, za letalom pa se pokaže dolga bela oblačna sled, ki se lahko obdrži tudi po več ur.
Skok je opozoril, da gre pri vprašanju boja s kisom proti »kemičnemu zapraševanju« za tipično teorijo zarote, na kar na svojem spletnem mestu opozarja tudi agencija za okolje. Pojasnili so, da ne poznajo resne študije, ki bi potrdila, da je kemična sestava letalskih oblakov drugačna od običajnih letalskih izpuhov in da torej nastanejo zaradi posebnih dodanih kemikalij.
Da so bele sledi za letali posledica vodnih delcev iz ozračja in izpuhov letala, ki na temperaturi pod ničlo zamrznejo, je za Razkrinkavanje.si pojasnila tudi profesorica z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Helena Prosen. Kako intenzivna bo bela sled in koliko časa se bo obdržala, je odvisno od temperature in količine vlage v ozračju.
Žlogarjeva je trdila, da se je proti letalskim oblakom med drugim mogoče boriti s polivanjem kisa po vročem asfaltu, ki bo tako izhlapel v ozračje. Pri tem se je sklicevala na enačbi kemijske reakcije aluminijevega oksida ob stiku z vodo, kar naj bi povzročilo nastanek aluminijevega hidroksida oziroma »prahu«, in z ocetno kislino kisa, ki naj bi povzročila razpad aluminijevega »prahu«.
Toda profesorica kemije Helena Prosen je pojasnila, da je enačba za domnevno reakcijo aluminijevega oksida z vodo »popolnoma napačna«, saj aluminijev oksid v vodi ni topen in torej ne more reagirati z njo. Enačba za reakcijo med aluminijevim hidroksidom in ocetno kislino je bila sicer pravilna, toda smiselna le, če bi prišlo do njunega neposrednega stika. Verjetnost, da bi do take reakcije prišlo, je »neznansko majhna«, saj so molekule ocetne kisline težje od molekul kisika in dušika, ki sestavljata zrak, je še pojasnila Prosenova.
Avtorico objave smo prosili za odziv na naše ugotovitve. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnica facebooka Mateja Žlogar je 8. junija delila objavo o tem, »kako kis nevtralizira učinek chemtrailov« oziroma »kemičnega zapraševanja«. Sledilcem je med drugim predlagala, naj po vročem asfaltu polivajo kis, češ da je rešitev njegovo izhlapevanje v ozračje, kar je utemeljila z dvema enačbama kemijskih reakcij.
Profesor z ljubljanske fakultete za fiziko Gregor Skok je pojasnil, da letalski oblaki nastanejo, ko se vodna para zaradi zgorevanja v letalskem motorju združi z vodno paro okoliškega zraka. Če njuna skupna količina preseže nasičeno vrednost, po ohladitvi pare nastanejo kapljice vode, iz njih pa oblak.
Da je nastanek letalskih oblakov posledica vlažnosti in temperature zraka, je pojasnila tudi profesorica z ljubljanske fakultete za kemijo Helena Prosen. Glede enačb je povedala, da je pravilna samo druga, pri čemer pa je verjetnost reakcije med aluminijevim hidroksidom in hlapi ocetne kisline kisa v zraku »neznansko majhna«. Molekule ocetne kisline so namreč težje od molekul kisika in dušika, ki sestavljata zrak, zato ocetna kislina ob izhlapevanju ne potuje v ozračje, temveč ostane pri tleh.
Trditev, da se je proti kemičnemu zapraševanju smiselno boriti s kisom, je psevdoznanost.
Psevdoznanost
Objava, ki podatke, stališča ali ugotovitve predstavlja kot znanstvena odkritja ali strokovno podprta dejstva, vendar za to v znanosti ni utemeljene podlage. Takšne objave pogosto tudi izkrivljajo znanstvene ugotovitve.
