Kmetijsko ministrstvo manipulativno o vplivu popisa najcenejših skupin živil na inflacijo
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Poudariti želimo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nikoli ni zatrjevalo, da je košarica najcenejših živil (15 osnovnih skupin živil) v kakršnemkoli smislu vplivala na umiritev rasti inflacije pri hrani, ki jo je sicer zaznal Statistični urad Republike Slovenije.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Po podatkih statističnega urada se je letna inflacija lani v primerjavi z letom 2022 znižala za 6,1 odstotne točke, v obeh primerih pa so k temu največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Foto: Bor Slana/STA
»Poudariti želimo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nikoli ni zatrjevalo, da je košarica najcenejših živil (15 osnovnih skupin živil) v kakršnemkoli smislu vplivala na umiritev rasti inflacije pri hrani, ki jo je sicer zaznal Statistični urad Republike Slovenije. Prav tako ni bilo nikoli rečeno, da je to namen košarice živil,« je ministrstvo 27. decembra lani pojasnilo v sporočilu za javnost.
Odziv se je nanašal na izjavo za javnost nekdanjega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Igorja Hrovatiča, ki je opozoril, da so cene, vključene v košarico živil v projektu Spremljanje cen živil, v obdobju od septembra do decembra lani nenavadno nizke. Hrovatiču se je mandat varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano iztekel 20. decembra lani, vlada pa njegovega naslednika še ni imenovala.
Poudaril je, da potrošniki tega znižanja maloprodajnih cen niso zaznali, in opozoril na sum, da trgovci znižujejo cene zgolj v času izvedbe fizičnega popisa, a tega ne oglašujejo.
Kmetijsko ministrstvo je v sporočilu za javnost pojasnilo, da je bil namen popisa cen 15 osnovnih skupin živil spremljanje njihovega gibanja, ponudbe in izvora, da bi zagotovili informacije o najcenejšem izdelku v posamezni skupini živil in ohranili kupno moč najbolj ranljivih skupin prebivalstva.
Fizične popise so izvajali v trgovinah šestih največjih trgovcev v Sloveniji – Tuša, Spara, Mercatorja, Hoferja, Lidla in Eurospina. V posamezni trgovini so vsakih 14 dni popisali cene 15 skupin osnovnih živil.
↓ Katera živila so vključena v 15 skupin osnovnih živil?
- pšenična bela moka
- beli kruh
- testenine v obliki majhnih polžkov
- sveže polnomastno mleko
- tekoči jogurt
- poltrdi polmastni sir
- maslo
- jajca hlevske reje
- jabolka
- jedilni krompir
- sončnično olje
- beli sladkor
- goveje, svinjsko ter piščančje meso
Že v predstavitvi rezultatov po prvem sklopu popisov med septembrom 2022. in marcem lani je ministrstvo na spletnem mestu projekta trdilo, da je s spremljanjem cen doseglo, »da se cene 15 osnovnih skupin živil kljub inflaciji niso povišale«. Zato so po njihovih navedbah nadaljevali popis tudi v drugi polovici lanskega leta, in sicer od junija do decembra.
Višja povprečna cena tretjine osnovnih živil
Po podatkih Sursa se je povprečna letna rast cen med septembrom 2022 in lanskim marcem zvišala z 8,4 odstotka na 10,5 odstotka, torej za 2,1 odstotne točke.
Kmetijsko ministrstvo je podatke iz prvega sklopa popisov najcenejših košaric objavilo na spletnem mestu Primerjaj-cene.si. Na podlagi najnižjih cen iz prvega in zadnjega popisa v tem sklopu smo izračunali in primerjali povprečne cene 15 osnovnih živil. Preverili smo tudi, kako se je ta čas gibala povprečna cena celotne košarice.
Jajca so se podražila za 20 centov, sladkor za 16 centov, krompir za pet centov, jogurt za tri in moka za dva centa. V času med popisoma se je v povprečju podražilo pet od 15 osnovnih živil.
Pri tem je bila povprečna cena celotne košarice marca lani za 5,3 evra nižja kot ob začetku popisov septembra 2022.
Podatki Sursa o povprečnih drobnoprodajnih cenah sicer kažejo, da se je lani glede na leto 2022 podražilo devet izmed 15 skupin osnovnih živil, in sicer kruh, testenine, goveje meso, mleko, jogurt, jajca, maslo, krompir in beli sladkor. Letna rast drobnoprodajnih cen, ki jih potrošniki plačajo za izdelke, je bila lani 4,2-odstotna.
Na Sursu so za Razkrinkavanje.si dejali, da vpliva košarice osnovnih živil na umiritev višjih cen hrane ne morejo komentirati, saj imata njihovo spremljanje gibanja drobnoprodajnih cen izdelkov in projekt Spremljanje cen živil povsem različna metodološka pristopa in cilja. Inflacijo sicer računajo na podlagi mesečnega gibanja cen najbolj prodajanih prehrambnih izdelkov v Sloveniji.
Kmetijsko ministrstvo je decembra lani na tiskovni konferenci predstavilo tudi uspešnost vseh popisov cen 15 vrst živil. Kot so dejali, so s projektom popisa košarice pripomogli k zagotavljanju nizkih cen za izbrana živila, namesto da bi zaradi ustavljanja inflacije od trgovcev zahtevali znižanje cen določenih živil.
Pojasnili so, da so na nižje cene hrane vplivali tudi umiritev razmer na evropskem trgu, regulacija cen elektrike, plina in naftnih derivatov ter znižanje DDV za nekatere energente.
V predstavitvenem dokumentu so našteli ukrepe, ki so prispevali k znižanju inflacije pri cenah hrane, med njimi tudi projekt Spremljanje cen živil.
Posnetek zaslona z decembrske predstavitve rezultatov projekta Spremljanje cen živil. Vir: ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Poleg tega je vlada projekt na spletnem mestu uvrstila med »ukrepe za omilitev draginje na področju hrane in prehranske verige«.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu za Razkrinkavanje.si potrdili, da so se cene nekaterih izdelkov v košarici med septembrom 2022 in marcem 2023 res povišale. Pojasnili pa so, da se njihova trditev, da »so s spremljanjem cen v trgovinah dosegli, da se cene 15 osnovnih skupin živil kljub inflaciji niso zviševale«, ni nanašala na primerjavo povprečnih cen posameznih živil, temveč na povprečno ceno celotne košarice 15 osnovnih živil.
Sicer so s primerjavo cen košaric želeli najranljivejšim družbenim skupinam zagotoviti dostopne cene izdelkov v vseh 15 osnovnih skupinah živil. Ponovili so, da je popis košaric »v določeni meri zamejil rast cen izdelkov«, vključenih vanje, saj trgovci teh niso podražili, tako kot so druge.
SKLEP
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 27. decembra lani v sporočilu za javnost pojasnilo, da niso nikoli trdili, da je popis cen košarice 15 osnovnih skupin živil kakorkoli vplival na umiritev rasti cen hrane, ki jo je zaznal statistični urad.
Že po rezultatih prvega sklopa popisov med septembrom 2022 in marcem 2023 so na ministrstvu trdili, da se cene 15 osnovnih živil zaradi popisa kljub inflaciji niso povišale. Lanskega decembra so na tiskovni konferenci ponovili, da so s projektom popisa košaric pripomogli k zagotavljanju nizkih cen za izbrana živila, namesto da bi zaradi ustavljanja inflacije od trgovcev zahtevali znižanje cen določenih živil.
Analiza podatkov iz popisov cen, ki so objavljeni na spletnem mestu Primerjaj-cene.si, je pokazala, da se je v tem obdobju zvišala povprečna cena petih od 15 skupin osnovnih živil. Ministrstvo je to za Razkrinkavanje.si sicer potrdilo, a trdijo, da se povprečna vrednost celotne košarice, ki so jo primerjali, ni povišala.
Marca lani je bila povprečna inflacija po podatkih Sursa za 2,1 odstotne točke višja kot septembra 2022.
Ministrstvo je na tiskovni konferenci decembra lani kot enega izmed ukrepov, ki so pripomogli k boju proti inflaciji pri hrani, naštelo tudi popis cen košarice. Poleg tega je vlada projekt Spremljanje cen živil na svojem spletnem mestu uvrstila med ukrepe za omilitev draginje na področju hrane in prehranske verige.
Po pojasnilih Sursa gibanja drobnoprodajnih cen in spremljanja košarice najcenejših živil ni mogoče primerjati.
Trditev, da ministrstvo nikoli ni trdilo, da je košarica najcenejših živil vplivala na umiritev rasti cen hrane, je manipulativna. Ministrstvo je namreč to trdilo samo. Povrhu sta se pocenili le dve tretjini živil iz košarice.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).