Končnih uradnih podatkov o številu vseh žrtev v vojni za Slovenijo ni
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»V vojni je bilo ubitih 12 slovenskih vojakov, šest policistov, 183 je bilo ranjenih. Jugoslovanska vojska je ubila tudi 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ocene števila žrtev vojne za Slovenijo se po besedah zgodovinarja Boža Repeta razlikujejo glede na vir. Na fotografiji spomenik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah. Foto: Nebojša Tejić/STA
»V vojni je bilo ubitih 12 slovenskih vojakov, šest policistov, 183 je bilo ranjenih. Jugoslovanska vojska je ubila tudi 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja,« je 24. junija, na predvečer dneva državnosti, v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija dejala voditeljica Rosvita Pesek. V oddaji so namreč poročali, da je državni vrh položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah.
»Dokončnih uradnih podatkov o vseh, ki so padli ali umrli v desetdnevni vojni, ni,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil profesor slovenske sodobne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti Božo Repe. Povedal je, da so števila žrtev le ocene, ki se razlikujejo glede na vir podatkov. »Organa, zlasti ne mednarodnega, ki bi objavil dokončen seznam vseh žrtev, ni bilo,« je dodal Repe.
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da uradnega seznama žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo ni. Ministrstvo ima le neuradni seznam 16 pripadnikov teritorialne obrambe, ki so umrli med desetdnevno vojno oziroma zaradi posledic te vojne, pravijo. Podatkov o tem, koliko vojakov je umrlo med vojno in koliko po njej, nimajo.
Ocene o številu žrtev se razlikujejo
Z zveze veteranov vojne za Slovenijo so za Razkrinkavanje.si sporočili, da nimajo podatkov o umrlih in ranjenih v tej vojni.
Po podatkih zgodovinarke v muzeju za novejšo zgodovino Slovenije Irene Uršič je pet pripadnikov teritorialne obrambe padlo v boju, 11 vojakov pa je umrlo zaradi drugih vzrokov, med njimi so štirje zaradi poškodb umrli takoj po vojni. Če ne upoštevamo smrti teh štirih oseb, je v času vojne umrlo 12 slovenskih vojakov, je sklenila Uršičeva. Pri tem se je sklicevala na svojo knjigo Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah, ki jo je leta 2011 izdal inštitut za slovensko narodopisje.
Toda po Repetovem mnenju podatek o 12 ubitih vojakih ni korekten, saj po njegovi oceni približno polovica smrti ni bila posledica bojev, ampak nesreč, kot je denimo neprevidno ravnanje z orožjem in strelivom. Opozoril je še, da sta nekatere žrtve tako teritorialna obramba kot jugoslovanska vojska (JLA) šteli za »svoje«, pri čemer je, pravi, najbolj očiten primer takšnega »ideološkega preštevanja« smrt slovenskega pilota helikopterja gazela Antona Mrlaka.
Natančno število žrtev vojne za Slovenijo je težko določiti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil Jože Pirjevec, profesor za novejšo zgodovino s fakultete za humanistične študije primorske univerze in član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po podatke o žrtvah in ranjenih v desetdnevni vojni nas je napotil h knjigi Slovenska kronika 20. stoletja, kjer jih navajata avtorja Božo Repe in Niko Grafenauer.
V kroniki navajata, da je prve podatke o ranjenih, mrtvih in zajetih v vojni za Slovenijo objavil Rdeči križ 17. julija 1991, torej 11 dni po koncu vojne. Avtorja v kroniki opozarjata, da je »poročilo zelo nepopolno, dokončnih uradnih podatkov pa še danes ni, med drugim zato, ker tako podatki kot obravnava žrtev v različnih virih niso usklajeni«.
V poročilu Rdečega križa so navedeni podatki, zbrani do 17. julija 1991 zjutraj. Po teh je v vojni za Slovenijo umrlo osem pripadnikov teritorialne obrambe in štirje policisti. Poročilo še navaja, da je Rdeči križ do tega dneva v vojni za Slovenijo zabeležil skupno 330 ranjenih, od tega 146 pripadnikov JLA. Seštevek vseh drugih ranjenih je torej 184, kar je eden več od navedbe voditeljice.
Ko smo o 184 ranjenih vprašali Uršičevo, je menila, da je to seštevek tako ranjenih slovenskih državljanov kot ranjenih vojakov JLA. Pojasnila je, da imajo v muzeju novejše zgodovine seznam 107 ranjenih na slovenski strani. Pozneje smo z njo poskusili stopiti v stik z dodatnim vprašanjem, saj je skupni seštevek ranjenih v poročilu Rdečega križa precej večji, a je bila odsotna. Njeno dodatno mnenje bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
Med ubitimi civilisti tudi dva novinarja
Voditeljica Odmevov je v oddaji še dejala, da je jugoslovanska vojska ubila 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja. Po Repetovih navedbah je v vojni za Slovenijo umrlo šest civilistov in deset tujcev, torej skupno šest manj, kot so poročali v Odmevih, kar potrjujejo tudi podatki v poročilu Rdečega križa. Ni pa poznal vira podatka o 22 ubitih civilistih.
»Navedba dr. Rosvite Pesek je dejansko pravilna tudi glede navedbe vseh civilnih žrtev, ki jih je bilo 22 (skupaj s pekrsko žrtvijo pa 23),« je dejala Uršičeva. Dodala je, da to potrjujejo podatki, ki jih je objavila v knjigi, pri čemer število vključuje ubite slovenske in tuje civiliste. Vsi trije zgodovinarji, s katerimi smo govorili med pripravo tega prispevka, so potrdili, da sta bila v slovenski vojni ubita dva novinarja.
To sta bila avstrijski fotograf Norbert Werner in njegov kolega, dopisnik Nikolas Vogel, kaže seznam novinarjev in drugih medijskih delavcev, ki so izgubili življenje med opravljanjem svojega dela po svetu. Seznam so od leta 1837 do decembra lani vodili pri zdaj že nekdanjem ameriškem muzeju Newseum. Novinarja sta umrla, ko so pripadniki JLA na brniškem letališču streljali v njuno terensko vozilo, navaja spletna stran Journalists Memorial muzeja Newseum.
Voditeljica Odmevov Rosvita Pesek in Valentin Areh, urednik oddaje, ki je bila na sporedu 24. junija, se na naše vprašanje o viru podatkov v obravnavani izjavi nista odzvala.
Peskova je sicer v svoji doktorski disertaciji z naslovom Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije iz leta 2006 navedla naslednje informacije o žrtvah in ranjenih v vojni: »Po podatkih Rdečega križa je obrambna vojna v Sloveniji zahtevala 65 žrtev: sedem žrtev med domačimi civilisti, osem med pripadniki TO, 10 civilnih žrtev med tujci, štiri med miličniki in 36 med pripadniki JLA.«
Ti podatki se ne ujemajo s tistimi, ki jih je, resda 14 let pozneje, navedla v oddaji Odmevi, saj so bili ti v primeru civilistov, pripadnikov teritorialne obrambe in policistov višji.
S K L E P
Voditeljica Odmevov Rosvita Pesek je v oddaji dejala, da je bilo v vojni za Slovenijo ubitih 12 slovenskih vojakov, šest policistov in 22 civilistov, med katerimi sta bila dva novinarja. Povedala je še, da je bilo v vojni 183 ranjenih.
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da uradnega seznama žrtev v desetdnevni vojni ni, neuradno pa je umrlo 16 pripadnikov teritorialne obrambe.
Zgodovinarja Irena Uršič in Božo Repe sta potrdila, da je bilo v vojni ubitih šest policistov. Po podatkih Uršičeve je v vojni za Slovenijo umrlo 12 pripadnikov teritorialne obrambe, vendar vseh niso ubili, temveč so izgubili življenje zaradi drugih vzrokov, denimo poškodb. To je pojasnil tudi Repe.
Voditeljica je še navedla, da je bilo v desetdnevni vojni 183 ranjenih. Poročilo Rdečega križa Slovenije navaja, da je bilo na slovenski strani ranjenih 184, vključno z dvema tujcema, torej eden več, kot je navedla voditeljica.
JLA je v vojni za Slovenijo ubila 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja, je dejala Peskova. Repe je pojasnil, da poročilo Rdečega križa kaže, da je bilo v vojni ubitih skupno 16 civilistov. Uršičeva pa se je strinjala, da je bilo vseh ubitih civilistov 22, pri čemer je upoštevala tudi tujce.
Trditev, da sta v vojni umrla dva avstrijska novinarja, drži.
Podatki o številu ubitih civilistov v vojni, ki jih imata dva zgodovinarja, in tisti v poročilu Rdečega križa z dne 17. julija 1991 niso enotni. Trditev Rosvite Pesek, da je bilo v vojni za Slovenijo ranjenih 183, ubitih pa 12 slovenskih vojakov, šest policistov in 22 civilistov, zato uvrščamo v sivo cono.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
