Košarka navdušuje od leta 1891, ne 1981
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Prva košarkaška tekma je bila odigrana davnega 21. decembra 1981 v ameriškem Springfieldu na tamkajšnji srednji šoli.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
»Prva košarkarska tekma je bila odigrana davnega 21. decembra 1981,« je poročal spletni portal Moški svet, in sicer na srednji šoli v Springfieldu v ZDA. Košarko je izumil zdravnik, inovator in športni pedagog James Naismith, so še navedli v prispevku, v katerem so se ukvarjali z barvo košarkarske žoge.
To bi pomenilo, da ta šport obstaja šele 38 let.
Po zgodovinskih virih so košarko začeli igrati precej prej. Igra je bila namreč zasnovana leta 1891, je v knjigi Mejniki slovenske košarke zapisal nekdanji profesor na fakulteti za šport in raziskovalec košarke Mik Pavlovič.
Ljudi po vsem svetu košarka torej navdušuje že 128 let.
Portal navaja še, da je bila »prva uradna ženska tekma odigrana 21. marca 1983«, prav tako na gimnaziji. Tudi to ne drži. Prva ženska tekma je bila 22. marca 1893, kažejo viri Smith Collegea in Zgodovinskega slovarja košarke.
Šport za zimski čas
Igro je sicer res razvil Naismith, nekdanji učitelj športne vzgoje na današnjem Springfield Collegeu.
»Poleti so se njegovi študenti ukvarjali z atletiko, ragbijem in baseballom, pozimi pa jih dr. Naismith nikakor ni mogel pritegniti k delu,« je zapisal Pavlovič. Direktor šole je zato Naismithu naložil, naj razvije novo, privlačnejšo igro, in tako je nastala košarka.
Poskusne tekme so na šoli potekale decembra 1891, prva natisnjena pravila pa so izšla v šolskem glasilu januarja naslednje leto.
Igra se je kmalu bliskovito razširila po vsem svetu. V Evropi so košarko prvi začeli igrati v Ženevi že leta 1892 na podružnični šoli Springfield Collegea. Leta 1897 so prvo tekmo odigrali tudi na Češkem, leto pozneje pa še v Parizu. Pavlovič se pri tem v knjigi sklicuje na podatke iz hrvaške Enciklopedije fizičke kulture (1977).
V Sloveniji od leta 1921
Košarka je sicer postala bolj priljubljena po prvi svetovni vojni, ko so jo začeli igrati tudi v Sloveniji. Pavlovič je po dostopnih podatkih za začetnika košarke na Slovenskem imenoval Cirila Hočevarja, telovadnega učitelja in člana društva Sokol v Mariboru, kjer so košarko začeli igrati že leta 1921.
Pozneje so se športniki navdušili še nad odbojko in košarko potisnili na stranski tir, toda v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je spet postala priljubljena. Prav zato nekateri viri, denimo diplomsko delo Tineta Benedičiča, sicer prvega predsednika Košarkarske zveze Slovenije, kot začetek igranja košarke pri nas navajajo leto 1939. Takrat je bila namreč na sporedu tekma med sokolskima društvoma Ljubljane in Maribora.
Je pa Pavlovič ugotovil, da je iz tistega časa premalo prepričljivih dokazov, da bi lahko to letnico potrdil. Kot uradni začetek košarke v Sloveniji zato navaja leto 1945, saj so takrat organizirali prve javne tekme.
Zakaj je žoga oranžna?
V naslednjih letih je igra doživela nekaj sprememb. Za eno pomembnejših je zaslužen trener in športni navdušenec Tony Hinkle. Ta je, kot piše v njegovi biografiji, v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja predlagal, da bi spremenili barvo žoge. Ker je bila izdelana iz temno rjavega usnja, so jo igralci in gledalci slabše videli.
Hinkle se je odločil za oranžno in skupaj s podjetjem Spalding predstavil novo žogo, piše na spletni strani NBA. Na tekmi so jo prvič preizkusili leta 1958. Petindvajset let pozneje je Spaldingova žoga postala uradna žoga ameriške nacionalne košarkarske zveze in tako je še danes.
Zakaj so na spletnem portalu Moški svet navedli napačno letnico, smo preverili v njihovem uredništvu, vendar odgovora nismo prejeli.
Avtor prispevka na Moškem svetu je za začetek igre z oranžno žogo navedel letnico 1981 namesto pravilne 1891. Podobno napako je storil pri navajanju datuma prve ženske košarkarske tekme – ta je bila 22. marca 1893, in ne 21. marca 1983. Informacije o tem, zakaj je košarkarska žoga oranžne barve, so pravilno navedene. Domnevamo, da je zapis napačne letnice pomota, zato delu prispevka o začetkih košarkarskih tekem po tipologiji Razkrinkavanja.si dajemo oznako šlamparija.
Kisle kumarice
Čas kislih kumaric se v novinarskem žargonu okvirno nanaša na julij in avgust, ko se na splošno manj dogaja, zato mediji v tem obdobju pogosto objavljajo lahkotne teme. Pri Razkrinkavanju.si bomo v času kislih kumaric posebno pozornost namenjali tabloidom.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.