Ljubljansko letališče ni najmanj povezano med letališči evropskih prestolnic
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Čeprav je prek Letališča Jožeta Pučnika lani potovalo za 100 odstotkov potnikov več kot leta 2021, ljubljansko letališče ostaja najmanj povezano od vseh evropskih prestolnic, več potnikov pa je januarja imelo celo letališče v Tuzli.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
»Čeprav je prek Letališča Jožeta Pučnika lani potovalo za 100 odstotkov potnikov več kot leta 2021, ljubljansko letališče ostaja najmanj povezano od vseh evropskih prestolnic, več potnikov pa je januarja imelo celo letališče v Tuzli,« so 1. marca poročali na portalu MMC RTV Slovenija.
Pojasnili so, da je januarja letos prek letališča v Tuzli v Bosni in Hercegovini potovalo 58.304, prek ljubljanskega pa manj, 57.912 potnikov.
Avtor prispevka se je skliceval na podatke strokovnega združenja upravljavcev letališč Airports Council International Europe (ACI Evropa), ki zastopa več kot 500 letališč v 55 državah, med njimi je 95 odstotkov vseh evropskih. Poročila o letalskem potniškem prometu na njihovem spletnem mestu niso javno dostopna, je pa združenje Razkrinkavanju.si omogočilo dostop do potrebnih podatkov.
Podatke o številu potnikov smo pridobili tudi neposredno od upravljavca ljubljanskega letališča, podjetja Fraport Slovenija. Njihovi podatki so enaki podatkom ACI Evropa. V Fraportu so pojasnili, da podatke sporočajo neposredno tej organizaciji in da so njeni podatki po njihovi oceni najprimernejši za mednarodno primerjavo števila potnikov v komercialnem letalskem prometu.
Po teh podatkih je januarja letos prek ljubljanskega letališča potovalo 57.912 potnikov, kar je 54 odstotkov več kot januarja lani. Lani pa je prek letališča Jožeta Pučnika potovalo 970.156 potnikov, kar je 130 odstotkov več kot leto prej.
ACI Evropa povezljivosti letališč ne meri s številom potnikov, temveč jo meri z več drugimi kazalniki. Po njihovih pojasnilih je najbolj celovit kazalnik letališka povezljivost, saj upošteva tako direktne kot indirektne povezave letališč z destinacijami.
Lani je bilo po omenjenem kazalniku povezljivosti ljubljansko letališče 118. izmed evropskih letališč, ki jih spremlja ACI Evropa. Od glavnih mednarodnih letališč v evropskih prestolnicah so bila manj povezana letališča v Erevanu v Armeniji, Sarajevu v Bosni in Hercegovini, Prištini na Kosovu, Skopju v Severni Makedoniji, Podgorici v Črni gori, Kišinjevu v Moldaviji, Minsku v Belorusiji in Bratislavi na Slovaškem.
MMC RTVS je še poročal, da je januarja več potnikov potovalo prek letališča v Tuzli kot prek ljubljanskega, in sicer 58.304.
Toda ACI Evropa nima podatkov o tuzelskem letališču, saj to ni član združenja. Po uradni statistiki tuzelskega letališča je imelo to januarja 58.304 potnike.
Prek vseh evropskih letališč, ki so člani ACI Evropa, je lani potovalo 98 odstotkov potnikov več kot leta 2021 in petino manj kot v predpandemskem letu 2019. Lani je bilo najbolj prometno letališče istanbulsko z več kot 64 milijoni potnikov. Sledila so mu letališča v Londonu, Parizu, Amsterdamu in Madridu.
Na slabo letalsko povezanost Slovenije so opozorili tudi na ministrstvih za infrastrukturo in gospodarstvo, kjer so 10. marca sprejeli program za večjo letalsko povezljivost. V njem so uvodoma pojasnili, da je Slovenija leta 2022 imela največji upad potniškega prometa med državami EU. Slabo povezljivost so pripisali predvsem epidemičnemu obdobju in propadu Adrie Airways oktobra 2019. Na opustitev nekaterih linij je vplivala tudi prepoved letenja ruskih prevoznikov čez EU.
Skladno s programom in zakonom o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki velja od 8. februarja, bo država za največ tri leta sofinancirala do 50 odstotkov letaliških pristojbin prevoznikov na novih letalskih progah, izbrani pa bodo z razpisom. Na seznamu prednostnih prog je deset destinacij, med njimi Bruselj, Skopje in Dunaj, na dopolnilnem seznamu pa še sedem.
V službi za odnose z javnostmi RTV Slovenija so v odzivu pojasnili, da podatek o lanski 100-odstotni rasti potnikov na ljubljanskem letališču izhaja iz poročila Fraporta. Tega podatka v javno objavljenih poročilih Fraporta nismo našli.
Pojasnili so še, da se je prispevek nanašal na glavna mednarodna letališča evropskih prestolnic, ne na manjša letališča.
Na dodatna pojasnila RTV Slovenija še čakamo. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
SKLEP
Na portalu MMC RTV Slovenija so 1. marca poročali, da ljubljansko letališče kljub lanski 100-odstotni rasti potnikov v primerjavi z letom 2021 ostaja najmanj povezano letališče med evropskimi prestolnicami, sicer pa je imelo januarja več potnikov celo letališče v Tuzli.
Pri tem se je avtor prispevka skliceval na podatke strokovnega združenja upravljavcev letališč ACI Evropa. Po njihovih podatkih je lani prek ljubljanskega letališča potovalo 130 odstotkov potnikov več kot leta 2021.
Trditev, da je lani prek ljubljanskega letališča potovalo 100 odstotkov potnikov več kot leta 2021, ne drži.
Poročali so še, da letališče kljub 100-odstotni rasti števila potnikov »ostaja najmanj povezano« med letališči evropskih prestolnic. Toda ACI Evropa povezljivost letališč meri s kazalniki, ki ne upoštevajo števila potnikov, pač pa število posrednih in neposrednih povezav letališča, kar je po njihovih pojasnilih najbolj celovit kazalnik povezljivosti letališča.
Po tem kazalniku je bilo ljubljansko letališče lani po povezljivosti na 118. mestu med evropskimi letališči. Manj povezana so bila letališča v glavnih mestih Armenije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Moldavije, Belorusije in Slovaške.
Na MMC so pojasnili, da so se v prispevku nanašali na glavna mednarodna letališča evropskih prestolnic, ne na manjša. Toda letališča, ki so bila lani manj povezana od ljubljanskega, so osrednja letališča v evropskih glavnih mestih.
Trditev, da ljubljansko letališče med letališči evropskih prestolnic ostaja najmanj povezano, ne drži.
Portal je še poročal, da je imelo januarja letos več potnikov kot ljubljansko letališče tisto v Tuzli. Po podatkih tuzelskega letališča je prek tega potovalo 392 več potnikov kot prek ljubljanskega. Trditev drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.