Mamografija ne spodbuja rasti tumorjev
Avtorica: Tina Geč
TRDITEV
»[Mamografija] spodbuja rast tumorjev in širjenje metastaz.«
»50–60 % pozitivnih rezultatov [mamografije] je napačnih, zato se ob diagnosticiranju raka dojke v 50–60 % primerov izkaže, da sploh ni obstajal.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Rentgensko sevanje je pri mamografskem slikanju približno desetkrat manjše od sevanja pri CT-preiskavi prsnega koša. Foto: Domen Grögl/STA
Neformalno združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju je 31. januarja na facebooku objavilo fotografijo z več trditvami o mamografiji oziroma rentgenskem slikanju dojk. Trdili so denimo, da ta »spodbuja rast tumorjev in širjenje metastaz«, torej rakavih celic, in da se ob diagnosticiranju raka dojk z mamografijo v 50 do 60 odstotkih primerov izkaže, da rak ni obstajal.
Do 7. februarja je objavo delilo 247 uporabnikov facebooka, denimo profil euportal.si in skupina Za-misli.si s 5700 člani. Istega dne jo je poobjavilo gibanje OPS – osveščeni prebivalci Slovenije, ki ima na facebooku 32 tisoč sledilcev.
Na onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki vodi državni presejalni program za odkrivanje raka dojk, so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da v strokovni javnosti ni nobenih resnih in svetovno priznanih študij, »ki bi dokazale, da mamografija lahko povzroči rast tumorjev in širjenje metastaz«.
Po ugotovitvah raziskave, leta 2020 objavljene v strokovni reviji Journal of Breast Imaging, večina trenutnih načinov rentgenskega pregleda dojk predstavlja majhno do zanemarljivo tveganje za smrt ali nastanek raka zaradi sevanja. Avtor raziskave je ocenil, da bi mamografija med sto tisoč 50-letnicami lahko povzročila največ dva primera raka.
Verodostojnost istih trditev o mamografiji je oktobra lani preveril bosanski portal Raskrinkavanje.ba, eden od podpisnikov kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN. Bosanska radiologinja Una Delić, specializirana za slikanje dojk, je za portal pojasnila, da stiskanje dojk med mamografijo ne more pospešiti rasti tumorjev.
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pojasnili, da z mamografijo ne diagnosticirajo raka dojk, ampak odkrivajo spremembe na njihovem tkivu. Če zaznajo spremembe, žensko napotijo na dodatne neagresivne mamografske preiskave ali ultrazvok. Raka povprečno odkrijejo pri eni od petih.
Mamografski pregled vsako leto opravi okrog 110 tisoč žensk, od tega jih v splošnem 2,4 odstotka dobi lažno pozitiven izvid. Toda na inštitutu so opozorili, da se ta delež razlikuje med ustanovami in državami.
Neodvisni odbor Združenega kraljestva za presejalne preglede za raka dojk je v raziskavi, leta 2012 objavljeni v recenzirani znanstveni reviji Lancet, ocenil, da je največja slabost mamografije prediagnosticiranje. Na vsako smrt zaradi raka, ki jo preprečijo z mamografijo, odkrijejo še približno tri primere raka, ki niso smrtni, kaže raziskava.
Združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju in gibanje OPS na ugotovitve niso želeli odgovoriti, v OPS pa so še zahtevali, da jih več ne kontaktiramo.
S K L E P
Neformalno združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju je 31. januarja na facebooku objavilo fotografijo z več trditvami o mamografiji, med drugim, da mamografija spodbuja rast tumorjev in da obstoj raka na dojkah ni potrjen v 50 do 60 odstotkih pozitivnih rezultatov mamografije.
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pojasnili, da ne poznajo strokovnih študij, ki bi dokazale, da lahko mamografija povzroči rast tumorjev.
Da mamografija ne more pospešiti rasti tumorjev, je za Raskrinkavanje.ba potrdila tudi bosanska radiologinja Una Delić. Avtor znanstvene raziskave iz leta 2020 pa je ocenil, da bi mamografija med sto tisoč 50-letnicami lahko povzročila največ dva primera raka.
Trditev, da mamografija spodbuja rast tumorjev in širjenje metastaz, je po metodologiji Razkrinkavanja.si neutemeljena.
Na onkološkem inštitutu so še pojasnili, da z mamografijo ne diagnosticirajo raka, pač pa odkrivajo spremembe na tkivu dojk. Po njihovih podatkih so rezultati lažno pozitivni v 2,4 odstotka primerov. Ta delež se sicer razlikuje med ustanovami in državami.
Trditev, da se po diagnosticiranju raka dojk z mamografijo v 50 do 60 odstotkih primerov izkaže, da ta sploh ni obstajal, ne drži, saj mamografija ni namenjena diagnosticiraju raka, delež lažno pozitivnih rezultatov, ki kažejo spremembe v tkivu dojk, pa je precej nižji.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
