Maribor in Ptuj najmanj razviti mestni občini
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji Razkrinkavanja.si so v sodelovanju z uredništvom Večera preverjali verodostojnost izjav na ponedeljkovem soočenju kandidatov za župana Maribora.
Foto: Andrej Petelinšek/Večer
Dejan Kaloh
»Med mestnimi občinami smo najmanj razvita občina.«
Maribor ima po zadnjih podatkih ministrstva za finance koeficient razvitosti 0,98. Enak koeficient ima tudi mestna občina Ptuj.
Finančno ministrstvo koeficient razvitosti, po katerem se določa vrednost sofinanciranja občinskih investicij, meri na podlagi več kazalnikov. Med njimi so denimo stopnja registrirane brezposelnosti, indeks staranja prebivalstva občine, oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb ter opremljenost s kulturno infrastrukturo.
Razvitost občin sicer meri tudi projekt Zlati kamen, ki ga vodita podjetji SBR in Planet GV. Na zadnji lestvici, objavljeni septembra 2019, so Maribor uvrstili med povprečno razvite občine. Pri merjenju so upoštevali 32 kazalnikov z osmih področij, med drugim finančno samostojnost občin, razvitost podjetništva in investicije v gospodarstvo.
Kandidat za mariborskega župana Dejan Kaloh se na prošnjo za komentar naših ugotovitev še ni odzval. Ko se bo, bomo objavili tudi njegov odgovor.
Trditev, da je Maribor med mestnimi občinami najmanj razvita občina, drži delno, zato smo jo po metodologiji Razkrinkavanja.si ocenili za sivo cono.
Franc Kangler
»Mi smo ga zgradili [lutkovno gledališče].«
Lutkovno gledališče so leta 2010, med Kanglerjevim županovanjem, z Rotovškega trga preselili v nekdanji minoritski samostan na Lentu, ki so ga prej obnovili, sanirali, adaptirali in delno dogradili. V Listi Franca Kanglerja so odgovorili, da so z novim lutkovnim gledališčem v času njegovega županskega mandata zagotovili infrastrukturo, ki je zaposlenim omogočila normalne delovne razmere, javnosti pa višjo kakovost lutkovne produkcije.
Pojasnili so, da je šlo za velik poseg v prostor nekdanjega minoritskega samostana, zato je bil dokument identifikacije investicijskega projekta kategoriziran kot gradnja in obnova. Razpis za obnovo so objavili leta 2007. V Listi so Razkrinkavanje.si napotili po arhivsko dokumentacijo, ki jo hrani občina, češ da brez te ne bi bilo korektno pisati o tej temi.
Oboje drži. Mariborska mestna občina je maja 2007, v času Kanglerjevega županskega mandata, objavila javni razpis za izbiro izvajalca »obnove, sanacije in adaptacije ter novogradnje minoritskega samostana za potrebe lutkovnega gledališča v Mariboru (I. faza)«. Izvedbena dela so obsegala gradbena, obrtniška in sanacijska dela. Med gradbena so denimo sodila rušitvena, zemeljska, armiranobetonska, zidarska in tesarska dela.
Toda spletno mesto mariborskega lutkovnega gledališča navaja, da je mestna občina razpis za prenovo samostana objavila leta 2004, kar potrjujejo tudi podatki zbornice za arhitekturo in prostor o izidu projektnega natečaja za umestitev lutkovnega gledališča v kompleks minoritskega samostana ter idejno-programskega natečaja za ureditev letne scene na samostanskem vrtu in adaptacijo objektov.
Trditev, da so v času županovanja Franca Kanglerja zgradili lutkovno gledališče, je manipulativna, saj je uporabil točne podatke, vendar jih je zavajajoče interpretiral.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.