Mehke droge ne vodijo nujno v odvisnost od trdih
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Mehke droge po vseh podatkih, ki jih predstavljajo strokovnjaki in študije, vodijo ali pa lahko zelo verjetno vodijo v odvisnost od težjih drog.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je v predsedniško tekmo vstopil, ko se za to po pojasnilih stranke ni odločila evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak. Foto: Bor Slana/STA
Kandidat za predsednika republike, sicer pa poslanec NSi, Janez Cigler Kralj je 27. septembra v oddaji 24ur zvečer na Pop TV trdil, da »mehke droge po vseh podatkih, ki jih predstavljajo strokovnjaki in študije, vodijo ali pa lahko zelo verjetno vodijo v odvisnost od težjih drog«. Tako je utemeljil svoj odgovor na novinarsko vprašanje o legalizaciji mehke droge, ki ji nasprotuje.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da imajo po njihovi oceni ljudje, ki so že odvisni od ene psihoaktivne snovi, »veliko večje tveganje za razvoj odvisnosti še od druge«. Odvisnost od druge droge lahko uporabniki razvijejo, ker jim preprodajalci običajno ponujajo več vrst drog. Več psihoaktivnih snovi uživajo tudi zato, da bi okrepili ali zaustavili učinke ene droge oziroma zmanjšali njene negativne učinke.
Druge psihoaktivne snovi uživajo tudi kot nadomestek za običajne psihoaktivne snovi, kadar teh denimo ni na trgu. V ZDA so bolniki, ki so bili na opijatnih zdravilih, ob prekinitvi zdravljenja prešli na uporabo heroina, so pojasnili na NIJZ.
Opozorili pa so tudi na druge dejavnike tveganja za odvisnost od več psihoaktivnih snovi, denimo življenje v revščini, nezaposlenost in spopadanje z duševnimi boleznimi.
Na evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) so pojasnili, da se je z vprašanjem, ali lahko mehke droge povzročajo odvisnost od »težjih« drog, ukvarjalo veliko študij. Med drugim so ugotovile, da k prehodu prispevajo različni dejavniki, kot so socialne razmere, stik s črnim trgom in genetska podvrženost odvisnosti.
Opozorili so na tri recenzirane znanstvene članke. Ugotovitve dveh ameriških profesorjev zdravstvenih ved, ki so bile leta 2016 objavljene v mednarodni znanstveni reviji Preventive Medicine Reports, so pokazale, da tisti, ki so v zgodnji mladosti uživali alkohol, tobak ali marihuano, kasneje v življenju niso uživali vse več marihuane ali drugih prepovedanih drog.
Irski strokovnjaki s področja zdravstva so leta 2021 v strokovni zdravstveni reviji BMC Public Health objavili članek, ki je potrdil le, da tisti, ki so v mladosti uživali tobak in marihuano, to pogosteje počnejo tudi v odrasli dobi.
Podatki, ki kažejo na povezavo med zgodnjim in rednim uživanjem konoplje in poznejšim uživanjem drugih drog, so bili izpostavljeni le v članku, ki je bil leta 2005 objavljen v uradni publikaciji avstralazijskega strokovnega združenja za alkohol in druge droge.
V njem sta avtorja, avstralski strokovnjak za nevroetiko odvisnosti in novozelandski psihiater, z analizo ugotovitev znanstvenih študij preverjala hipoteze o konoplji kot eni izmed »gateway« drog, to so droge, od katerih naj bi uporabniki prehajali na uživanje drugih psihoaktivnih snovi.
V sklepu sta opozorila, da je kljub obstoječim podatkom o povezavi med redno in zgodnjo uporabo marihuane ter kasnejšo uporabo drugih drog za potrditev ali zavrnitev hipotez o kavzalnosti treba opraviti in upoštevati več tipov raziskav, od takšnih, ki souporabo konoplje in drugih drog pripisujejo genom in okolju uporabnikov, do preizkusov na živalih.
Delitev na mehke in trde droge zastarela
Na centru EMCDDA so sicer opozorili, da sta izraza mehke in trde droge nejasna, vendar ju v nekaterih državah, na primer na Nizozemskem, vseeno uporabljajo. Dodali so, da EU prepovedane substance razvršča skladno z enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, ter s konvencijo ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971. Obe pri razvrščanju snovi upoštevata način učinkovanja droge na telo ter kriterij škodljivosti in tveganja za razvoj odvisnosti.
Na NIJZ so poudarili, da je »delitev drog na mehke in trde že dolgo zastarela«, saj jih zdaj razvrščajo glede na aktivne substance v njih, denimo na narkotike in psihotropike. Delitev na trde in mehke droge bi bilo zato smiselno čim prej prenehati uporabljati tudi v Sloveniji, so dodali.
Slovaški strokovnjaki za psihiatrijo in strokovnjakinja za medicinsko etiko so v preglednem članku, ki je bil leta 2017 objavljen v recenzirani znanstveni reviji The American Journal of Drug and Alcohol Abuse, ugotavljali, da je razlikovanje med trdimi in mehkimi drogami v znanstveni literaturi nejasno. Analizirali so 132 znanstvenih člankov, v katerih so avtorji razlikovali med trdimi in mehkimi drogami, in ugotovili, da take kategorizacije drog v 90 odstotkih člankov niso podkrepili s citiranjem relevantnih virov.
V sklepu so opozorili, da temeljito obravnavanih in natančno definiranih meril, zakaj neko substanco prištevamo k trdim oziroma mehkim drogam, ni in da bi morali strokovnjaki pomena teh izrazov v znanstveni literaturi jasno definirati.
Janeza Ciglerja Kralja smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Kandidat za predsednika republike, sicer pa poslanec NSi, Janez Cigler Kralj je 27. septembra v oddaji 24ur zvečer na Pop TV trdil, da mehke droge vodijo ali pa lahko zelo verjetno vodijo v odvisnost od »težjih« drog.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da imajo ljudje, ki so že odvisni od ene psihoaktivne snovi, veliko večje tveganje za razvoj odvisnosti še od druge.
Vprašanje, ali lahko mehke droge povzročajo odvisnost od »težjih«, je predmet številnih študij. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je opozoril na tri recenzirane članke, med katerimi je le eden ugotavljal, da obstaja povezava med uživanjem marihuane v mladosti in poznejšim uživanjem trdih drog, ne pa tudi povezanosti z odvisnostjo. Prav tako sta avtorja poudarila, da je povezava z uživanjem trdih drog lahko posledica več dejavnikov, ne le uživanja marihuane.
Na NIJZ so opozorili, da je »delitev drog na mehke in trde že dolgo zastarela«, saj sodobna razvrstitev drog temelji na aktivni substanci, ki jo posamezna droga vsebuje. Izrazili so željo, da bi to delitev čim prej prenehali uporabljati tudi v Sloveniji.
Na evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so pojasnili, da sta izraza mehke in trde droge nejasna, a ju nekatere države vseeno uporabljajo. Sicer pa so prepovedane substance v EU razvrščene v skladu s konvencijama, ki drog ne delita na trde in mehke.
Trditev kandidata za predsednika republike in poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja, da »mehke droge po vseh podatkih, ki jih predstavljajo strokovnjaki in študije, vodijo ali pa lahko zelo verjetno vodijo v odvisnost od težjih drog«, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.