Ministrova trditev o trendu upadanja čakalnih dob neutemeljena
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Začeli smo čistiti čakalne sezname in čakalne dobe so zdaj v trendu upadanja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v intervjuju za Večer kot glavni razlog za sesuvanje primarne ravni zdravstva navedel pomanjkanje družinskih zdravnikov. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je 10. januarja v intervjuju za Večer dejal, da je ministrstvo za zdravje začelo »čistiti« čakalne sezname in da so čakalne dobe zdaj v trendu upadanja.
Preverjanje izjave in pridobivanje informacij je zaradi neenotnih podatkov o čakajočih pacientih zahtevalo več časa kot običajno. Uredništvo je namreč prispevek začelo pripravljati že na dan objave intervjuja.
Ministrstvo za zdravje je na vprašanje, na kateri vir se je Bešič Loredan skliceval, ko je dejal, da so začeli »čistiti čakalne sezname«, odgovorilo, da so v zdajšnjem mandatu ustanovili direktorat za digitalizacijo v zdravstvu in da je ta čakalne sezname skrajšal za 23 tisoč bolnikov.
V. d. generalne direktorice direktorata Alenka Kolar je septembra lani za STA sicer dejala, da so bile na čakalnih seznamih osebe, ki ne obstajajo, nekateri vnosi so bili podvojeni, nekatere osebe pa pokojne. Ocenila je, da je tovrstnih napak še trikrat toliko.
Pristojno ministrstvo je januarja v pregledu stanja na področju zdravstva v Sloveniji pojasnilo, da je pri razumevanju podatkov o čakajočih in čakalnih dobah v sistemu za elektronsko naročanje pacientov eNaročanje treba upoštevati različne vidike. Od leta 2018 na verodostojnost podatkov vplivajo nadgradnje sistema, nato pa je na zanesljivost in točnost podatkov vplivala tudi epidemija novega koronavirusa. V preteklih dveh letih so, pravijo, izvedli številne aktivnosti, da bi izboljšali podatke v eNaročanju. Katere, niso pojasnili.
Ministrstvo je na vprašanje, na katere podatke se je v delu trditve o upadanju čakalnih dob skliceval minister, odgovorilo, da so ti podatki razvidni iz mesečnega poročila nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o čakalnih dobah na dan 1. novembra lani.
Po teh podatkih se je število čakajočih nad dopustno dobo za prvi pregled v primerjavi s stanjem 1. oktobra lani zmanjšalo za 13,4 odstotka. Dopustna čakalna doba je po področnem pravilniku čas, v katerem mora biti opravljena zdravstvena storitev, da se pacientovo zdravstveno stanje ali kakovost življenja ne poslabšata.
Skupno število čakajočih nad dopustno dobo pri izbranem naboru terapevtsko-diagnostičnih storitev se je v navedenem obdobju zmanjšalo za 14,9 odstotka, so še pojasnili na ministrstvu.
Podatki, ki so jih v odgovoru navedli na ministrstvu, držijo, toda NIJZ v poročilih beleži tudi skupno število vseh čakajočih pacientov ne glede na dolžino čakalne dobe, česar niso omenili. Po teh podatkih se je število vseh čakajočih na prvi pregled novembra lani v primerjavi z oktobrom sicer povečalo za štiri odstotke. Tistih, ki so čakali na terapevtsko-diagnostične storitve, pa je bilo 1,9 odstotka več.
Podatki o čakalnih dobah neenotni
Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji ministrstva za zdravje kaže, da skupno število čakajočih in število čakajočih nad dopustno čakalno dobo naraščata od leta 2018, z izjemo leta 2021, ko se je število vseh čakajočih zmanjšalo za 19 odstotkov v primerjavi z letom prej, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa za 25 odstotkov.
Kot določa pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, mora NIJZ statistične podatke o številu čakajočih objavljati vsaj enkrat na mesec. Pravilnik velja od januarja 2018.
Toda za zadnji dve leti sta na spletnem mestu inštituta dostopni le dve poročili o spremljanju čakalnih dob, za oktober in november 2022 ter za januar in februar 2021. Za leto 2020 je dostopnih osem poročil, za 2019. vsa, za 2018. pa devet.
Na NIJZ so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da poročil niso redno objavljali, ker so podatki o čakalnih dobah od leta 2021 nezanesljivi. Zaradi epidemije je bilo veliko zdravstvenih storitev odpovedanih ali prestavljenih, pri čemer izvajalci niso vedeli, kdaj bodo začeli naročati paciente: »Zato številni pacienti niso prejeli novih terminov za svoje zdravstvene storitve, bili pa so še vedno čakajoči.«
Na večkratno poizvedbo, ali bodo manjkajoča poročila objavili, ko bodo podatki točni, na NIJZ niso odgovorili.
NIJZ nam je posredoval mesečne podatke o čakalnih dobah od marca 2021 do januarja letos, vendar se podatki o številu čakajočih na prvi pregled in čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve oktobra in novembra lani ne ujemajo s podatki, ki so jih javno objavili.
Na NIJZ menijo, da je to neskladje posledica tehničnih težav izvajalcev zdravstvenih storitev, ki jim sporočajo podatke o številu čakajočih in so tudi odgovorni za točnost podatkov. Poudarili pa so, da so podatki v poročilih le posnetek stanja na dan priprave poročila, ki se lahko pri izvajalcih spreminja.
SKLEP
Minister Danijel Bešič Loredan je dejal, da so začeli čistiti čakalne sezname in da so čakalne dobe zdaj v trendu upadanja. Ministrstvo je v odzivu pojasnilo, da so čakalne sezname skrajšali za 23 tisoč pacientov in da se je minister glede trenda čakalnih dob v izjavi skliceval na mesečno poročilo NIJZ o čakalnih dobah za lanski november.
Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo za prvi pregled se je novembra 2022 v primerjavi z oktobrom res zmanjšalo. Vendar je bilo novembra vseh čakajočih pacientov, ne glede na dolžino čakalne dobe, štiri odstotke več kot oktobra.
Pregled stanja na področju zdravstva, ki ga je letos objavilo ministrstvo za zdravje, kaže, da skupni števili vseh čakajočih in vseh čakajočih nad dopustno čakalno dobo naraščata od leta 2018, z izjemo leta 2021, ko sta se začasno zmanjšali.
Del trditve ministra Bešiča Loredana, da ministrstvo čisti čakalne sezname, drži, del o trendu upadanja čakalnih dob pa je neutemeljen, saj ni podprt z dovolj zanesljivimi in točnimi podatki.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
