Ne drži, da imajo le štiri evropske države neodvisen protikorupcijski organ
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Zgolj štiri države v Evropi imajo tako [protikorupcijsko] komisijo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Nekdanji notranji minister Aleš Hojs je 21. marca v oddaji Tarča na TV Slovenija trdil, da imajo protikorupcijsko komisijo, kakršna je slovenska, »zgolj štiri države v Evropi«.
V oddaji so sicer razpravljali o preiskavah, ki jih zoper premierja Roberta Goloba vodijo ljubljanska policijska uprava, specializirano državno tožilstvo, komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in parlamentarna preiskovalna komisija o političnem vmešavanju v delo policije. Hojs se je z navedeno trditvijo odzval na trditev predsednika KPK Roberta Šumija, da se evropska komisija usmerja v ustanavljanje takih institucij.
Na KPK so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da ima 13 držav članic EU neodvisen organ, ki je pristojen za boj proti korupciji, torej za njeno preprečevanje in zagotavljanje integritete funkcionarjev, nekateri pa tudi za pregon korupcije. Po oceni komisije je večina primerljiva s slovenskim organom, a se razlikujejo po poslanstvu in obsegu pooblastil, saj je »ureditev boja proti korupciji v domeni posamezne države«.
Po podatkih komisije:
v Belgiji za boj proti korupciji skrbi zvezni ombudsman,
na Cipru neodvisni organ za boj proti korupciji,
v Franciji visoki organ za transparentnost v javnem življenju,
v Grčiji nacionalni organ za transparentnost,
na Hrvaškem komisija za ugotavljanje nasprotja interesov,
v Italiji nacionalni protikorupcijski organ,
v Litvi komisija za etiko,
na Madžarskem organ za integriteto,
na Malti stalna komisija za boj proti korupciji,
na Nizozemskem organ za žvižgače,
v Romuniji nacionalna agencija za integriteto,
na Slovaškem svet javnih uslužbencev,
na Portugalskem pa je lani začel delovati nacionalni protikorupcijski mehanizem.
Nekateri pokrivajo širši obseg področij kot drugi, eni se bolj usmerjajo v pregon korupcije, ki je v Sloveniji v pristojnosti organov pregona, spet drugi pa zgolj v preventivo in integriteto funkcionarjev.
Kot so še pojasnili na KPK, se je skozi zgodovino boja proti korupciji najprej pojavilo zavedanje o nujnosti pregona koruptivnih kaznivih dejanj, šele nato pa o preprečevanju korupcije in krepitvi integritete. Obseg institucij, ki jih je posamezna država štela za mehanizme protikorupcijskega boja, se je sprva zelo razlikoval.
V skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) so pojasnili, da v okviru monitoringa delovanja relevantnih organov vedno priporočajo, da jim morajo biti dodeljena ustrezna zagotovila za neodvisnost, izvajanje pooblastil in vire financiranja.
Posredovali so nam tudi povezavo do analize svetovnih protikorupcijskih organov iz leta 2020, ki je pokazala, da je v večini izmed 114 analiziranih držav in teritorijev za boj proti korupciji pristojen en organ. Ta ima pogosto predvsem pooblastila za preiskavo oziroma pregon fizičnih oseb.
Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki jo je generalna skupščina te organizacije sprejela oktobra 2003, med drugim določa, da naj vsaka država pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svojega pravnega sistema zagotovi obstoj ustreznega organa ali organov za preprečevanje korupcije.
Evropski odbor regij, svetovalno telo EU, ki ga sestavljajo lokalno in regionalno izvoljeni predstavniki držav članic, je februarja letos v mnenju o protikorupcijskem okviru EU poudaril pomembnost boja proti korupciji za zagotavljanje pravne države. Opozorili so na zaveze na področju pravne države, med drugim v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki so jih države članice EU sprejele ob pridružitvi Uniji.
Odbor je države članice prav tako pozval k obravnavanju korupcije na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, zato je njihovim lokalnim in regionalnim oblastem priporočil, naj premislijo o svojih politikah etike in integritete ter o izvajanju dejavnosti za učinkovitejši boj proti morebitnim koruptivnim praksam.
Aleša Hojsa smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Nekdanji notranji minister Aleš Hojs je 21. marca v oddaji Tarča na TV Slovenija trdil, da imajo protikorupcijsko komisijo, kakršna je slovenska, »zgolj štiri države v Evropi«.
Na KPK so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da ima 13 držav članic EU neodvisen organ za boj proti korupciji. To so Belgija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Portugalska.
Pojasnili so tudi, da »je ureditev boja proti korupciji v domeni posamezne države in je povezana z zgodovino strukture države«. Po oceni KPK je večina izmed 13 organov primerljiva s slovenskim, a se razlikujejo po poslanstvu in obsegu pooblastil.
Trditev, da imajo protikorupcijsko komisijo, kakršna je slovenska, »zgolj štiri države v Evropi«, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.