Ni res, da na spletni platformi Sveta Evrope lahko kdorkoli objavlja karkoli
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»[26. marca] se je zgodil zapis na spletni platformi Sveta Evrope, kamor, mimogrede, lahko objavlja kdorkoli, karkoli.«
OCENA
Poslanci so na seji razpravljali o odzivu na opozorila o kršitvah svobode medijev v Sloveniji, ki ga je ministrstvo za zunanje zadeve poslalo Svetu Evrope. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Na spletni platformi Sveta Evrope lahko kdorkoli objavlja karkoli, je 14. aprila na nujni seji odborov za kulturo in zunanjo politiko izjavila poslanka SDS Eva Irgl. Sejo so sklicale opozicijske stranke, potem ko je bil 7. aprila na spletni platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev objavljen odziv, ki ga je po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja pripravil vladni urad za komuniciranje, ministrstvo za zunanje zadeve pa ga je posredovalo Svetu.
Odbor ministrov Sveta Evrope se je leta 2014 v deklaraciji o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev zavezal, da bo postavil spletno platformo, na kateri bodo objavljene informacije o morebitnih kršitvah svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Te informacije Svetu posredujejo »organizacije, zainteresirane za svobodo medijev«.
Svet Evrope je istega leta s štirimi neprofitnimi organizacijami s področja zaščite medijev podpisal memorandum o zagonu spletne platforme za zaščito svobode izražanja ter promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev. To so storile Mednarodna zveza novinarjev (IFJ), Evropska zveza novinarjev (EFJ), Novinarji brez meja (RSF) in organizacija Article 19, do danes pa se jim je pridružilo še deset sorodnih organizacij. Partnerice so se zavezale, da bodo na platformi javno objavljale obvestila o resnih posegih v svobodo medijev in pravice novinarjev.
Toda memorandum Sveta Evrope in partnerskih organizacij določa, da partnerice ne smejo objaviti česarkoli: vsebina opozoril mora biti zanesljiva in temeljiti na preverljivih dejstvih. Partnerice se morajo vzdržati objavljanja mnenj in pravnih ocen.
Pri Svetu Evrope v vsebino, ki jo objavijo partnerice, ne posegajo, lahko pa jo umaknejo, če presodijo, da ni skladna z določili dogovora. Ko partnerice na platformi objavijo opozorilo, Svet o tem obvesti državo članico, ki jo opozorilo zadeva.
Članica nato prejme obvestilo s povabilom, da na prijavo odgovori. Kadar Svet Evrope dobi odgovor domnevne kršiteljice, ga na platformi objavi ob prijavi, ki jo je objavila partnerska organizacija.
Na spletni platformi je 26. marca na kršitve svobode izražanja v Sloveniji opozorilo pet novinarskih organizacij, Mednarodni tiskovni inštitut (IPI), Article 19, Zveza evropskih javnih servisov (EBU) in Mednarodna zveza novinarjev (IFJ), katere del je Evropska zveza novinarjev (EFJ). Organizacije so v obvestilu opozorile, da je slovenski premier Janez Janša prek družbenih omrežij obtožil RTV Slovenija razširjanja laži o vladi in ji prikrito grozil glede njenega financiranja.
Svet Evrope je 7. aprila objavil odziv Slovenije, ki ga je po zagotovilih zunanjega ministra Anžeta Logarja pripravil vladni urad za komuniciranje, nato pa ga je zunanje ministrstvo posredovalo Svetu.
V poslanski skupini SDS na naše vprašanje, na podlagi česa je poslanka Eva Irgl med razpravo dejala, da lahko na spletni platformi Sveta Evrope kdorkoli objavlja karkoli, niso odgovorili.
Na platformi za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev smejo objavljati le partnerske organizacije, ki so podpisale memorandum o sodelovanju.
Čeprav so partnerice odgovorne za vsebino, ki jo objavijo, skladno z memorandumom ne smejo objaviti česarkoli, ampak o tem veljajo dogovorjena pravila. Vsebina obvestil mora temeljiti na preverljivih dejstvih, vzdržati pa se morajo objave mnenj in pravnih ocen. Če se članica, ki jo obvestilo zadeva, odzove nanj, Svet njen odziv objavi na platformi.
Izjava poslanke, da lahko na platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varstva novinarjev kdorkoli objavlja karkoli, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
