O povezavi med minimalno plačo in kriminalom ni enotnega odgovora
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
Minimalna plača povečuje brezposelnost. To vpliva na povečevanje kriminala med mladimi.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Foto: Unsplash
Minimalna plača je plemenit ukrep, vendar ima ogromno negativnih posledic, je v Poročilih na RTV Slovenija dejal ekonomist dr. Anže Burger. Med možnimi posledicami dviga minimalne plače je navedel večjo brezposelnost, kar po njegovem mnenju vodi tudi v več kriminala med mladimi, »ki jim ne preostane nič drugega«.
Na vprašanje razkrinkavanj.si, na podlagi katerih podatkov je v oddaji to zatrdil, nam je Burger posredoval ugotovitve več novejših študij o učinkih minimalne plače.
Da, povečuje brezposelnost
Lani je skupina raziskovalcev v delovnem dokumentu, ki ga je pripravila ameriška nevladna organizacija Nacionalni urad za ekonomske raziskave (National Bureau of Economic Research), preučevala posledice povišanja minimalne plače za zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih v Seattlu.
Ugotovili so, da so se z dvigom minimalne plače zvišali dohodki manj plačanim zaposlenim z več delovnimi izkušnjami, medtem ko se dohodki manj izkušenih delavcev niso spremenili.
David Neumark in Grace Lordan sta v raziskavi (2018), ki jo je prav tako izvedel Nacionalni urad za ekonomske raziskave, ugotovila, da se z dvigom minimalne plače zaposlenih na delovnih mestih, ki jih je laže mehanizirati, občutno zmanjša zaposlenost nizkokvalificiranih delavcev in poveča možnost, da bodo ostali brez službe ali šli na slabše plačano delovno mesto.
Ne povečuje brezposelnosti
Vendar je po mnenju ekonomista dr. Bogomirja Kovača teza, da minimalna plača povečuje brezposelnost, stara in večinoma napačna.
To utemeljuje z delovnim dokumentom (1993) Davida Carda in Alana Kruegerja o povečanju minimalne plače zaposlenih v restavracijah s hitro prehrano v ameriških zveznih državah New Jersey in Pensilvanija.
Dokazala sta, da se z višjo minimalno plačo zaposlenost ni zmanjšala, nanjo ni vplivala oziroma je zaposlenost celo rahlo povečala. Študijo je nato objavila tudi ugledna revija American Economic Review.
Več avtorjev je v raziskavi (2017) ugotovilo, da ima »dvig minimalne plače neznaten vpliv na zaposlenost«.
Več ali manj kriminala
Zaradi večje brezposelnosti, ki je po Burgerjevem mnenju posledica minimalne plače, naj bi se povečala tudi kriminaliteta med mladimi.
Pri tem se je skliceval na delovni dokument (2019) več raziskovalcev, v katerem so dokazali, da se je zaradi dviga minimalne plače v ZDA povečalo število kraj in tatvin med mladimi od 16. do 24. leta.
»Trditev, da minimalna plača povečuje kriminal med mladimi, je skrajni primer manipulacije,« je komentiral Kovač.
Vzroki kriminalitete so namreč širši, kar je podprl s študijo Andrewa Kallema (2004) o povezavi med minimalno plačo in kriminaliteto med mladimi. V raziskavi univerze Harvard je avtor dokazal, da minimalna plača »zmanjšuje privlačnost kriminalnih dejanj kot vira prihodka«.
Na policiji so za razkrinkavanje.si pojasnili, da statistike, po kateri naj bi bil dvig minimalne plače razlog za povečanje kriminala med mladimi, nimajo.
Kaj torej drži?
Višina minimalne plače ima več posledic, večina je po Kovačevem mnenju pozitivna. Pri analizah trga dela pa so teoretična stališča različna, saj so pogosto sestavni del političnih in ideoloških opredelitev, je še komentiral.
»Tako imenovana znanstvenost z vidika objektivnosti je običajno v službi interesov in naročnikov raziskave. Kaj je prav in kaj ne, ni toliko del znanstvene konsistentnosti, temveč predvsem politično-ekonomskih opredelitev. Seveda pa je moralno sporno, če za sveto in edino resnico razglašate zgolj eno od njih,« je dodal Kovač.
Izjavi ekonomista Burgerja, da minimalna plača povečuje brezposelnost, to pa vpliva na povečevanje kriminala med mladimi, sta podprti s študijami, ki so navedeno dokazale. Vendar nekatere študije dokazujejo tudi nasprotno. Izjavi zato dajemo oznako siva cona.
Siva cona
Oznako »siva cona« dobi objava, ki drži le deloma, oziroma objava, ki ne drži v celoti. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.