O vplivu mikroplastike na ADHD in druge bolezni še premalo dokazov
Avtorica: Manca Vertačnik
TRDITEV
»Kemikalije, ki so pogosto prisotne v plastiki, pa so povezane z različnimi zdravstvenimi težavami, vključno z rakom, presnovnimi motnjami, motnjo aktivnosti in pozornosti (ADHD) in težavami s plodnostjo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Program Združenih narodov za okolje je v poročilu o kemikalijah v plastiki opozoril, da je z njo povezanih več kot 3200 kemikalij, ki so potencialno nevarne za ljudi. Foto: Naja Bertolt Jensen/Unsplash
Na spletnem mestu Med.over.net so 1. septembra objavili prispevek o vplivu mikroplastike na človeka, v katerem so med drugim trdili, da so kemikalije, ki jih pogosto vsebuje plastika, povezane z različnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z rakom, presnovnimi motnjami, motnjo aktivnosti in pozornosti (ADHD) in težavami s plodnostjo.
Pri tem so se sklicevali na nedoločne »nedavne študije«, na koncu članka pa navedli oceno globalne pojavnosti demence v prihodnosti, ki ne omenja povezave med mikroplastiko in naštetimi zdravstvenimi stanji.
Andreja Palatinus, raziskovalka z odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na kemijskem inštitutu ter nekdanja strokovnjakinja na inštitutu za vode s specializacijo iz morskih odpadkov, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da so znanstveni dokazi o negativnih učinkih mikro- in nanoplastike (MNP) na zdravje ljudi šele v začetni fazi.
Poudarila je, da po njenem védenju še ni neposrednih dokazov, da bi MNP povzročala nepravilno delovanje, motnje ali druga zdravstvena stanja pri ljudeh, vendar na to nakazuje vse več raziskav. Raziskovalci se srečujejo s problemom zaznavanja MNP v telesu, za kar še ni enotnega protokola.
Ob tem je opozorila, da četudi trdnih dokazov o negativnih učinkih MNP na zdravje še ni, je treba taka onesnaževala razumeti kot škodljiva, njihovo uporabo pa omejevati: »Tako kot negativni učinki, tudi pozitivni učinki na človeško telo namreč niso bili neposredno dokazani.«
“Tako kot negativni učinki, tudi pozitivni učinki na človeško telo namreč niso bili neposredno dokazani.”
Na pomanjkanje dokazov o škodljivih učinkih mikroplastike na zdravje je leta 2022 v poročilu o izpostavljenosti MNP opozorila tudi svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Menili so, da so v znanstvenem razumevanju vpliva mikroplastike precejšnje vrzeli, dostopnih dokazov pa je premalo oziroma imajo preveč omejitev, da bi omogočali celovito oceno vpliva na človeško zdravje.
Tudi WHO je opozoril, da to ne pomeni, da je izpostavljenost MNP varna, sicer pa da so za natančnejšo oceno izpostavljenosti tej plastiki in njenih vplivov na zdravje ljudi potrebne nadaljnje in bolj celovite raziskave.
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je v lanskem poročilu o kemikalijah v plastiki pojasnil, da je 3200 od več kot 7000 kemikalij, ki jih lahko vsebuje plastika, potencialno nevarnih za ljudi.
Raziskave za zdaj le nakazujejo povezavo z boleznimi
Avtorji pregledne študije o možnih vplivih mikroplastike (MP) na človeško zdravje, leta 2020 objavljene v recenzirani znanstveni reviji, so opozorili na več snovi v plastiki, ki so »potrjeno« ali »verjetno« rakotvorne, denimo arzen, kadmij, krom, svinec in živo srebro.
Plastika vsebuje tudi kemikalije, ki povzročajo endokrine motnje, te pa so lahko povezane z več boleznimi, med drugim z rakom dojke, prostate in testisov, neplodnostjo in nevrorazvojnimi boleznimi, kamor spada ADHD.
V sklepu so opozorili na več vrzeli v znanstvenem znanju o MP v povezavi z zdravjem ljudi. »Informacij za celovito razumevanje vpliva mikroplastike na človeško zdravje je premalo.«
Vpliv MP na napredovanje tumorjev so raziskovali avtorji študije, aprila letos objavljene v recenzirani znanstveni reviji Chemosphere. Skladno s prejšnjimi študijami so na primeru raka debelega črevesa in danke dokazali visoko tkivno in celično obstojnost ter bioakumulacijo mikro- in nanoplastike (MNP), s čimer ta izpolnjuje dve od treh meril za uvrstitev med potencialno škodljive snovi.
Prav tako aprila je bila v strokovno pregledani znanstveni reviji Environmental Health Perspectives objavljena raziskava, v kateri so miši hranili z MNP in nato analizirali njihova tkiva. Med drugim so MNP odkrili v mišjih jetrih in ledvicah, poročali pa so tudi o presnovnih spremembah v debelem črevesu in jetrih. Te so bile odvisne od koncentracije in vrste MNP, ki so ji bile živali izpostavljene. Opozorili so na pomanjkanje dolgoročnih študij o učinkih MNP na zdravje ljudi.
Na pomanjkanje raziskav o vplivu mikroplastike na črevesje pri ljudeh so opozorili tudi avtorji pregledne študije, avgusta 2021 objavljene v recenzirani znanstveni reviji Journal of Hazardous Materials. Ob tem so poudarili, da študije na drugih sesalcih zaradi raznolikosti črevesja ne morejo odgovoriti na vsa vprašanja glede črevesja ljudi, študije na ljudeh pa so lahko etično sporne in drage.
Kot smo poročali avgusta letos, je lanska študija, objavljena v strokovni reviji Frontiers in Endocrinology, ugotovila potencialno nevaren vpliv kemikalij iz skupine PFAS na moško semensko tekočino, vendar avtorji zaradi pomanjkanja epidemioloških študij niso mogli podati dokončnih zaključkov.
Andreja Palatinus je v pojasnilih za Razkrinkavanje.si opozorila, da lahko nekatere »kemikalije vplivajo na reproduktivni proces pri ženskah in moških«, in sicer na proizvodnjo testosterona, razvoj sperme in jajčec ter razvoj placente in zarodka. »Je pa potrebnih več raziskav za boljšo oceno tveganja in razumevanje dolgoročnih učinkov,« je dodala.
Na škodljiv učinek kemikalij v plastiki na plodnost so opozorili tudi avtorji lanskega poročila programa Združenih narodov za okolje (UNEP).
Vir informacij: britanski tabloid
Povezavo med ADHD in kemikalijami v plastiki, kot so svinec, ftalati in bisfenol A, so leta 2022 analizirali avtorji pregledne študije, objavljene v znanstveni reviji International Journal of Environmental Research and Public Health.
Ugotovili so, da epidemiološke študije kažejo na povezavo med ADHD in nekaterimi kemikalijami, ki je srednja do močna, kadar gre za svinec, ftalate in bisfenol A. Pri tem so opozorili na metodološko raznolikost analiziranih študij, kar otežuje oblikovanje dokončnih sklepov, zato so o vplivu kemikalij na razvoj ADHD potrebne dodatne raziskave.
Lani so na portalu PLOS, neprofitnem založniku znanstvene literature s prostim dostopom, objavili raziskavo avtorjev, ki so z analizo vzorcev urina 149 otrok, starih od 3 do 16 let, iskali povezavo med motnjami avtističnega spektra in ADHD ter okoljskimi onesnaževali, predvsem bisfenolom A in ftalati.
Ugotovili so, da so imeli otroci z avtizmom in ADHD v urinu višje vsebnosti delcev bisfenola A in ftalatov kot njihovi vrstniki brez posebnosti v razvoju. Potrdili so, da obstaja povezava med obema boleznima in slabšo sposobnostjo izločanja teh snovi iz telesa.
Slabšo sposobnost izločanja so raziskovalci povezali z genetskimi predispozicijami in poudarili, da poleg izpostavljenosti mikro- in nanoplastiki »skoraj zagotovo obstajajo še drugi dejavniki, ki vodijo do avtizma in ADHD«. Kako pomembna je MNP za razvoj teh motenj glede na njihovo splošno pojavnost, ni znano, vendar mora biti delež znaten, sicer jih v srednje obsežni raziskavi, kot je bila njihova, ne bi zlahka zaznali, so sklenili.
Na portalu Med.over.net so v odzivu na ugotovitve pojasnili, da je bil vir njihove trditve angleški članek. Poslali so povezavo na prispevek britanskega tabloida Daily Mail, ki se prav tako kot slovenski povzetek osredotoča na povezavo med MNP in demenco, rakave bolezni, težave s plodnostjo, presnovne motnje in ADHD pa zgolj omeni, brez navajanja vira, na kar so pri Med.over.net opozorili tudi sami.
SKLEP
Spletno mesto Med.over.net je 1. septembra objavilo prispevek o vplivu mikroplastike na človeka, v katerem so med drugim trdili, da so kemikalije, ki jih pogosto vsebuje plastika, povezane z različnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z rakom, presnovnimi motnjami, motnjo aktivnosti in pozornosti (ADHD) in težavami s plodnostjo.
Raziskave o povezavi med naštetimi boleznimi in mikroplastiko nakazujejo na povezavo, a so pomanjkljive, zato njihovi avtorji opozarjajo na potrebo po dodatnih raziskavah. Andreja Palatinus, raziskovalka s kemijskega inštituta, je pojasnila, da so dokazi o vplivu mikro- in nanoplastike na zdravje še v zgodnji fazi. Poudarila je, da neposrednih dokazov o njihovem vplivu na zdravje še ni, vendar vse več raziskav to nakazuje.
Podobno je WHO v poročilu leta 2022 ugotavljal, da so kemikalije v plastiki potencialno nevarne, a premalo raziskane.
Trditev, da so kemikalije, ki jih pogosto vsebuje plastika, povezane z različnimi zdravstvenimi težavami, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono, saj raziskave nakazujejo, da kemikalije predstavljajo tveganje, vendar so potrebne nadaljnje in obsežnejše raziskave, da bi lahko raziskovalci to tudi dokazali.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.