Vlada ne ve, do kdaj bo na meji ograja
Avtorica: Katarina Bulatović
Photo: Unsplash
Potem ko je jeseni 2015 slovensko-hrvaško mejo prečkalo več tisoč prebežnikov na dan, je takratna vlada Mira Cerarja za varovanje schengenske meje postavila »začasne tehnične ovire« oziroma ograjo in žico. Ta še vedno stoji tudi na zemljiščih, ki so v lasti zasebnih lastnikov.
Postavili so jo na podlagi zakona o nadzoru državne meje, ki tudi določa, da lahko policija uporablja zemljišča ne glede na lastništvo, a mora ministrstvo za notranje zadeve zasebnim lastnikom izplačati nadomestilo, saj z uporabo njihovih zemljišč posega v ustavno pravico do lastnine.
Zakon tudi določa omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist zaradi opravljanja nalog policije ob državni meji. To je mogoče, če potrebuje policija zemljišča dlje časa in jih uporablja že več kot dve leti.
Vlada je na prvi aprilski seji služnost v javno korist sklenila za 292 parcel za obdobje desetih let. »Kot vse kaže, država načrtuje, da bosta žica in ograja tam deset let,« so v prispevku zapisali na Svet24.
Vendar na podlagi obdobja služnosti ne moremo sklepati, koliko časa bo na meji ograja, pojasnjujejo v uradu vlade za komuniciranje (Ukom): »Obdobje je določeno na podlagi ocene trenutne varnostne situacije. Če se bodo migracijski trendi spremenili, se bodo spreminjali tudi ukrepi.«
Za desetletno služnost se je vlada odločila na podlagi geopolitične situacije v svetu in varnostnih razmer v sosednjih državah, dodajajo na Ukomu. Ocenjujejo, da se bodo nezakonite migracije v prihodnjih letih stopnjevale, zato ograje postavljajo »tam, kjer je to nujno«.
Avtor članka na naša vprašanja ni odgovoril.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.