Plače so v Avstriji obremenjene bolj kot v Sloveniji
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Ob enaki bruto plači bo inženir v Avstriji, ki ima nekajkrat višjo dodano vrednost, prejel višjo neto plačo, kot bi jo v Sloveniji. Kdor ima tri tisoč evrov bruto plače, bo imel v Avstriji višji neto prejemek kot v Sloveniji.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Skupna obdavčitev plače v Sloveniji znaša 47,5 odstotka, medtem ko je v Avstriji za 0,91 odstotne točke višja. Foto: Unsplash
Sonja Šmuc in Luka Mesec se v oddaji Svet na Kanalu A nista strinjala glede učinka davčne razbremenitve plač. Del njune izmenjave je hitro zakrožil po družbenih omrežjih.
Mesec, koordinator Levice, je zatrjeval, da razbremenitev ne bo pripomogla k zajezitvi bega možganov, saj da vzrok za selitev visokousposobljenega kadra ni previsoka obdavčitev v Sloveniji, temveč prenizke plače. Delavci, ki se preselijo v Avstrijo ali Nemčijo, tam plačajo višje davke kot v Sloveniji, je dejal.
Generalna direktorica gospodarske zbornice Sonja Šmuc je to trditev označila za neresnično in navedla, da prejme avstrijski delavec, ki ima enako bruto plačo kot slovenski, višji neto znesek. Kot primer je navedla inženirja s tri tisoč evri bruto plače.
Neto, bruto, bruto-bruto
Za primer vzemimo delavca z bruto plačo tri tisoč evrov. V Sloveniji bo po davkih prejel 1829 evrov neto, v Avstriji pa 2015 evrov.
Razmerje med bruto in neto plačo je v tem primeru res bolj ugodno za delavca v Avstriji, toda ta izračun ne upošteva skupnega stroška delodajalca. Upoštevajoč tudi prispevke, ki jih mora plačati delodajalec in se prištejejo k bruto znesku plače, je v tem hipotetičnem primeru bruto-bruto plača v Sloveniji 3483 evrov, v Avstriji pa 3906 evrov.
Skupna obdavčitev plače tako v Sloveniji znaša 47,5 odstotka, medtem ko je v Avstriji za 0,91 odstotne točke višja. Pri tem izračunu sicer ni upoštevan strošek prevoza na delo in malice, ki skupno obdavčitev v Sloveniji še nekoliko znižata. V Avstriji je strošek prevoza delavcu povrnjen v obliki davčne olajšave, posebnega doplačila ali olajšave za malico pa tam ne poznajo. Prav tako ni upoštevana davčna olajšava za vzdrževane otroke, ki je v Avstriji radodarnejša.
Preračun neto plače in obremenitve dela v obeh državah lahko preverite v spodnjem kalkulatorju.
Pri nižjih bruto zneskih, na primer pri 2000 evrih, je obdavčitev v Avstriji nižja kot v Sloveniji. Ko obdavčitvi primerjamo, pa je treba upoštevati tudi razliko v povprečnih ravneh plač.
V Avstriji so namreč plače v povprečju višje, zato je tudi dohodninska lestvica prilagojena za višje zneske, tako da primerjava iste bruto postavke lahko ustvari izkrivljeno predstavo. To je v odgovoru Sonji Šmuc v oddaji poudaril tudi Luka Mesec.
Po podatkih Eurostata je povprečna bruto urna postavka v Avstriji za skoraj 64 odstotkov višja kot v Sloveniji. Upoštevajoč to razmerje je bruto plača tri tisoč evrov v Sloveniji enakovredna 4914 evrom bruto v Avstriji. Pri tem znesku je obdavčitev v Avstriji 54,14-odstotna.
Davki na lestvici
Povprečno obremenitev plač v vsakoletni študiji meri tudi organizacija OECD, pri čemer upošteva razliko med skupnim stroškom delodajalca in končnim prejemkom delavca. Lani je bila Avstrija s 47,6-odstotno obdavčitvijo povprečne plače za samskega delavca brez otrok na petem mestu med 36 državami, so ugotovili v študiji.
Slovenija je s 43,3-odstotno davčno stopnjo na osmem mestu, pri čemer so v Sloveniji višji prispevki delavca, v Avstriji pa prispevki delodajalca. Obdavčitev je v Avstriji višja tudi v primeru družine z enim ali dvema zaposlenima staršema.
GZS smo pred več kot dvema tednoma prosili za komentar ugotovitev OECD in pojasnilo, zakaj se je Sonja Šmuc sklicevala na razliko med bruto in neto plačo, ne pa na razliko med celotnim stroškom delodajalca in prejemkom delavca. Odgovora nismo prejeli*.
Sonja Šmuc je v soočenju z Luko Mescem uporabila točen podatek, da je neto plača v Avstriji pri tri tisoč evrih bruto plače višja kot v Sloveniji. Ni pa upoštevala, da so prispevki delodajalca in s tem tudi skupni stroški dela v Avstriji višji, zaradi česar je višja tudi skupna obdavčitev dela. Prav tako ni upoštevala, da so plače v Avstriji v povprečju višje, zaradi česar je primerjava obdavčitve pri enakem bruto znesku lahko zavajajoča. Trditev zato označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
*PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV, 18. 11. 2019
Avtor: Gospodarska zbornica Slovenije, Služba za strateško komuniciranje
V članku z naslovom »Plače so v Avstriji obremenjene bolj kot v Sloveniji«, objavljenem na spletni strani ostro.si dne 13.11.2019, je avtor Matej Zwitter izjavo generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc o primerjavi plač v Avstriji in Sloveniji označil kot manipulacijo. Gre za izjavo, ki jo je navedla v pogovoru z Lukom Mescem iz stranke Levica v oddaji Svet na kanalu A.
Glede na spodaj navedene podatke z našega vidika ne gre ne za zavajanje ne za manipulacijo.
Dejstva so:
Pri 3.000 EUR bruto plače je neto plača v Sloveniji 1.829 EUR in v Avstriji 2.015 EUR.
Pri strošku dela (bruto bruto) v višini 3000 EUR je razlika med slovenskim in avstrijskim zaposlenim še vedno 44 evrov v dobro avstrijskega: slovenski zaposleni namreč prejme 1.615 EUR neto plače, avstrijski pa 1.659 EUR.
Če bi izhajali iz 3.000 evrov neto, izračun pokaže, da bi bila v Sloveniji bruto plača 5.279 EUR, v Avstriji pa 5.053 EUR, medtem ko bi bil strošek dela (bruto bruto) v Sloveniji pri 6.128 EUR res nekoliko nižji kot v Avstriji (6.504 EUR).
Pri tovrstnih izračunih pa pogosto zanemarimo zadeve, ki so v praksi občutne, kot na primer urni strošek dela, dolžina efektivnega delovnega časa in drugačen sistem olajšav:
Urni strošek dela je po zadnjih podatkih Eurostata v Avstriji v 2018 znašal 34 EUR, v Sloveniji pa 18,1 EUR. Vendar je bila na drugi strani visoka razlika tudi v produktivnosti dela. Za 2017 (zadnji razpoložljiv podatek) je za Avstrijo znašala 76.400 EUR, za Slovenijo pa 41.900 EUR. Razlika v produktivnosti dela je torej tista, ki pojasnjuje ključno razliko med urnima postavkama. Višja plača sama po sebi ne prinaša rasti produktivnosti, temveč zgolj odraža njeno ustrezno medsebojno razmerje. Avstrijsko gospodarstvo je tudi nekoliko bolj storitveno naravnano (razvitejša gospodarstva so bolj storitveno naravnana), zato na nivoju celotnega zasebnega sektorja beleži višje razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo kot slovensko gospodarstvo. Kljub temu je EBITDA marža v Avstriji (10,7 %) za pol odstotne točke višja kot v Sloveniji (10,2 %). -
Avtor članka je izpustil podatek, da v Avstriji odmor za malico ni plačan in je zaradi tega delovni proces običajno prekinjen za pol ure, efektivna dolžina delavnika pa je tako skupaj za pol ure daljša kot v Sloveniji (od 8 delovnih ur prisotnosti na delu se v Sloveniji dela 7,5 ure, v Avstriji pa ob 8,5 urni prisotnosti 8 ur).
Kar se tiče primerjave obdavčitve neto plač, upoštevaje vzdrževane člane med Slovenijo in Avstrijo, je ta primerjava neprimerna. V Avstriji ne poznajo olajšave, s katero se dohodnina zniža v primeru vzdrževanega člana (razen v primeru očeta samohranilca ali matere samohranilke ali starša, ki plačuje preživnino ter je upravičen/a do simbolične olajšave), temveč poznajo otroški dodatek, ki je izplačan vsem zaposlenim ne glede na višino plače, s starostjo otroka se povečuje. S tega vidika sta sistema neprimerljiva.
Vsebine Oštra.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.