Poslanec Grims se ni vseskozi zavzemal le za spoštovanje prava
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Pravni red EU, mednarodno pravo in seveda pravo Republike Slovenije. Samo pri tem sem vztrajal in v tem sem bil dosleden, zato sem pa šel vsem na živce.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SDS Branko Grims je med drugim lani napačno trdil, da morajo begunci za mednarodno zaščito zaprositi v prvi varni državi. Anže Malovrh/STA
Poslanec SDS Branko Grims je na izredni seji državnega zbora 14. maja dejal, da je v razpravah o migracijah ves čas vztrajal le pri tem, da se dosledno spoštuje pravni red: »S čim sem vam šel v vsem tem času, ko smo govorili tudi o ilegalnih migracijah, pa še o čem, najbolj na živce? S tem, da sem od prvega dne vztrajal samo pri eni stvari: naj se spoštuje pravni red.«
A vsaj nekatera pretekla Grimsova stališča, ki zadevajo teme s področja pravne države, kažejo, da to ne drži. Grims je med drugim novelo zakona o tujcih, katere del je ustavno sodišče pozneje zaradi protiustavnosti razveljavilo, označil za »bistveno prešibko«. Kot poslanec je tudi podprl predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, ki je vseboval več členov, neskladnih z evropskim in mednarodnim pravom.
Za Grimsa prešibek zakon delno neustaven
Grims je januarja 2017 za televizijo Nova24TV komentiral predlog novele zakona o tujcih, ki ga je takrat potrdila vlada. Zakon, ki so ga poslanci pozneje tudi izglasovali, je predvideval, da bi državni zbor na predlog vlade migrantom lahko omejil dostop do mednarodne zaščite, če bi bili zaradi migracij ogroženi javni red in mir ter notranja varnost. V tem primeru bi lahko policija migrantom onemogočila, da bi zaprosili za mednarodno zaščito.
Grims je dejal, da je predlog zakona »bistveno prešibek«. Po njegovem mnenju bi moral vsebovati vsaj še člen, ki bi vsem prosilcem za azil, ki so v Slovenijo prišli prek druge varne države, vzel pravico do mednarodne zaščite.
Vlada tega predloga ni upoštevala, nato pa se je del po Grimsovem prepričanju »prešibkega« zakona izkazal za neustavnega. Septembra lani je ustavno sodišče namreč odločilo, da zakon ne zagotavlja varovanja pred mučenjem in nečloveškim ravnanjem, zato ga je v delu, ki policiji daje pooblastila, da onemogoči dostop do mednarodne zaščite, razveljavilo.
Predlog zakona v nasprotju z mednarodnim pravom
Azilno zakonodajo so poslanci SDS poskušali maja lani zaostriti s predlogom novele zakona o mednarodni zaščiti. Predlog, pod katerega se je podpisal tudi Grims, bi uzakonil to, kar bi po Grimsovem mnenju moral vsebovati že zakon o tujcih: prosilcem, ki so v Slovenijo vstopili iz druge varne države, bi odrekel pravico do mednarodne zaščite, saj bi ministrstvo za notranje zadeve vsako tako prošnjo zavrglo kot nedopustno.
Taka ureditev bi bila v nasprotju z evropskim pravom, je v mnenju o predlogu novele poudarila vlada. Evropska direktiva iz leta 2013 namreč določa razloge, zaradi katerih lahko ministrstvo prošnjo za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, vstop iz druge varne države pa ni eden izmed dopustnih razlogov.
Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) je opozorila, da migranti v državah, ki jih prečkajo, nimajo povsod učinkovitega dostopa do azilnega postopka. Med temi je navedla Turčijo, Grčijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. »Zavrženje prošenj, ker je prosilec prišel iz varne države, bi bila tako v nasprotju s konvencijo o statusu beguncev in evropsko zakonodajo,« je zapisala za Razkrinkavanje.si.
Poleg tega je vlada v mnenju o predlogu novele opozorila še na več določil, ki jim je odrekla skladnost z evropskim ali mednarodnim pravom. V SDS so na primer predlagali, da mednarodne zaščite ne bi mogel dobiti nihče, za katerega bi obstajal utemeljen sum, da je storil katerokoli kaznivo dejanje. Poleg tega bi država posamezniku odvzela mednarodno zaščito, če bi huje kršil hišni red v azilnem domu. Obe določbi sta bili po mnenju vlade v nasprotju s konvencijo o statusu beguncev in evropsko direktivo o pogojih za priznanje statusa begunca iz leta 2011.
Tudi profesor Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete meni, da take določbe niso skladne z mednarodnim pravom. Razloge za izključitev iz mednarodne zaščite opredeljuje konvencija o statusu beguncev, je pojasnil. Ta med drugim navaja utemeljen sum, da je prosilec storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, hudo nepolitično kaznivo dejanje zunaj države pribežališča ali dejanje, ki je v nasprotju s cilji Združenih narodov.
Pravnica iz centra PIC Urša Regvar meni, da bi predlog SDS pomenil »nesorazmeren in nedopusten poseg v pravico do mednarodne zaščite glede na težo posameznikove kršitve«. Za Razkrinkavanje.si je pojasnila, da tako konvencija o statusu beguncev kot evropska azilna zakonodaja razloge za odvzem ali izključitev iz statusa begunca jasno vežeta na huda ali izjemno huda kazniva dejanja.
Grimsove tri pravice
Grims je na seji državnozborskega odbora za zadeve Evropske unije leta 2018 predstavil svojo opredelitev pravic migrantov. Migrant ima tako po njegovem mnenju zgolj tri pravice, in sicer, »da je aretiran, da je procesiran in da je izgnan, in nobene druge posebne pravice nima in je ne sme imeti«.
Pravice do mednarodne zaščite migranti po Grimsovem mnenju v Sloveniji nimajo, saj naj bi bila »samo prva varna država po mednarodnih predpisih dolžna obravnavati take primere in eventuelno tudi priznati pravico do azila, če gre za utemeljen predlog«, je dejal na istem odboru in še ocenil, da ker v nobeni sosednji državi ni vojne, Slovenija ni dolžna obravnavati prošenj za mednarodno zaščito.
»To ne drži,« je pojasnil Saša Zagorc. »Dolžnost prosilca, da bi moral za mednarodno zaščito zaprositi v prvi varni državi, ne obstaja.« Konvencija o statusu beguncev nikjer ne določa, da bi moral prosilec za mednarodno zaščito zaprositi v prvi varni državi. Drži pa, da državam Evropske unije ni treba vedno vsebinsko odločati o prošnji za mednarodno zaščito.
V Evropski uniji namreč velja tako imenovana dublinska uredba, po kateri lahko Slovenija prosilca za mednarodno zaščito vrne tisti državi, prek katere je prvič vstopil v Evropsko unijo. »Vendar je treba tudi v teh postopkih spoštovati temeljne človekove pravice,« je opozorila Urša Regvar. Država mora prosilcem omogočiti pritožbo na odločitev o vrnitvi in presoditi, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih bi vrnitev pomenila kršitev temeljnih pravic prosilca, kot so na primer sistemske pomanjkljivosti v azilnem sistemu, je pojasnila.
Te pravice v Grimsovem »sistemu treh pravic« ni, je pa več prosilcev za mednarodno zaščito s takšno pritožbo uspelo. Že leta 2011 je evropsko sodišče za človekove pravice prepovedalo deportacijo afganistanskega državljana iz Belgije v Grčijo zaradi neprimernih razmer v tamkajšnjih nastanitvenih centrih. Lani pa je švicarsko sodišče prepovedalo deportacijo sirskega državljana na Hrvaško zaradi številnih poročil o nasilju hrvaške policije in nezakonitih izgonih v Bosno in Hercegovino.
Zagovarjal odpravo pravice do mednarodne zaščite
Branko Grims je med svojim zavzemanjem, da se »dosledno spoštuje pravni red«, zagovarjal tudi odpravo pravice do mednarodne zaščite. Leta 2016 je prispeval podpis pod predlog za razpis posvetovalnega referenduma, s katerim so podpisniki s prvopodpisanim Jožetom Tankom predlagali omejitev števila prošenj za mednarodno zaščito na največ toliko, kot jih je bilo vloženih leta 2015.
»Če bi omejili število, bi efektivno onemogočili dostop do zaščite tistim osebam, ki bi zaprosile za zaščito po tem, ko bi število prošenj že preseglo omejitev,« je pojasnil profesor prava Saša Zagorc, ki meni, da bi bila taka ureditev v nasprotju z mednarodno obveznostjo države, da nudi zaščito. Morebitne težave z izrazito povečanim številom prosilcev za mednarodno zaščito se lahko v Evropski uniji rešuje drugače, na primer s premestitvami, je pojasnil.
Tudi Urša Regvar meni, da je omejevanje števila prošenj nedopustno. »Kakršnokoli omejevanje dostopa do azilnega postopka je v nasprotju s konvencijo o statusu beguncev in evropsko zakonodajo, saj pomeni kršitev pravice do azila, prepovedi vračanja in drugih temeljnih človekovih pravic,« je zapisala.
Grims je takrat na državnozborskem odboru za notranje zadeve pojasnil tudi, kako bi morali ukrepati. »Jaz osebno mislim, da je stvar popolnoma jasna, kaj bi morali narediti, zaustaviti ves dotok, do zadnjega, vseh novih migrantov in prečesati vse, ki so v Sloveniji. In dokler ne odslovimo vseh, ki sem ne sodijo, se nimamo o čem drugem več pogovarjati. To bi bilo edino racionalno za to državo,« je dejal.
Na podlagi katerih pravnih aktov bi Grims suspendiral pravico do mednarodne zaščite, ki jo zapoveduje konvencija o statusu beguncev, v SDS za Razkrinkavanje.si niso pojasnili. Prav tako niso odgovorili na druga vprašanja o podlagah za Grimsove predloge, povezane z migracijami, v slovenskem pravnem redu.
Branko Grims je na izredni seji državnega zbora 14. maja dejal, da se je v razpravah o migracijah od začetka zavzemal le za dosledno spoštovanje pravnega reda. Vendar je v preteklosti večkrat zagovarjal stališča in predloge, ki dokazano niso bili skladni s slovenskim, evropskim ali mednarodnim pravom.
Zakon o tujcih, katerega del je ustavno sodišče razglasilo za neustavnega, se je Grimsu zdel »bistveno prešibek«. Podprl je predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, v katerem je bilo več določb v nasprotju z evropskim pravom in konvencijo o statusu beguncev.
Zagovarjal je stališče, da migranti v Sloveniji nimajo pravice do azila, češ da bi to po mednarodnem pravu morali uveljavljati v prvi varni državi, kar po pojasnilu Saše Zagorca s pravne fakultete ne drži, saj v mednarodnem pravu ni nikakršne obveze, da bi moral prosilec mednarodno zaščito iskati v prvi varni državi.
Poslanec se je s podporo posvetovalnemu referendumu zavzemal tudi za omejitev števila prošenj za azil, s čimer bi po Zagorčevem mnenju prosilcem dejansko onemogočili dostop do mednarodne zaščite.
Izjava Branka Grimsa, da se v razpravah o migracijah vseskozi zavzema le za spoštovanje pravnega reda EU, mednarodnega prava in prava Republike Slovenije, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
