Povezava med oboroženostjo civilistov in demokratičnostjo je neutemeljena
Avtorica: Nina Rozman
TRDITVI
»Oboroženi civilisti so značilnost demokratičnih držav.«
»Čeprav [slovenski] osrednji mediji trdijo, da je pozivanje k legalnemu oboroževanju nevarno, in pri tem izpostavljajo strelske pohode v ZDA, se zdi, da so slednji predvsem odraz drugih družbenih problemov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih ameriške neprofitne organizacije Everytown je bilo letos v zvezni državi Misisipi, ki ima po njihovih ugotovitvah najmanj strogo zakonodajo o posedovanju orožja v ZDA, s strelnim orožjem ubitih 34 ljudi na sto tisoč prebivalcev. Foto: Xinhua/STA
Na portalu Nova24tv.si so v naslovu prispevka 3. novembra poročali, da so oboroženi civilisti »značilnost demokratičnih držav«. Pri tem so se nanašali na objavo predsednika stranke SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X, v kateri je 20. oktobra pozval k legalnemu oboroževanju. Janša je s pozivom komentiral videoposnetek skupine ljudi s palestinskimi zastavami, ki so na Prešernovem trgu v Ljubljani v arabščini vzklikali »Alah je velik«.
Benjamin Flander, izredni profesor prava na mariborski fakulteti za varnostne vede, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da »odgovor na vprašanje o razmerju med stopnjo demokracije in varnosti v družbi ter dostopnostjo orožja ni enoznačen«. Opozoril je, da ni mogoče trditi, da večji dostop do orožja prinaša več varnosti, niti da je zasebno posedovanje orožja značilnost demokratičnih držav.
Poudaril je, da med evropskim in ameriškim konceptom dostopa civilistov do orožja obstajajo razlike. Posedovanje orožja je v ZDA ustavna pravica, ki je posledica zgodovinskih okoliščin in razlage drugega amandmaja k ustavi. V Evropi pa, z redkimi izjemami, velja predpostavka o nevarnosti orožja, zato je dostop do tega strožje omejen.
Kar zadeva oboroževanje civilistov, ZDA po Flanderjevem mnenju zagotovo niso država, s katero bi veljalo primerjati Slovenijo, saj se državi razlikujeta v skoraj vseh pogledih.
Drugi amandma k ameriški ustavi zagotavlja neodtujljivo pravico državljanov do posedovanja in nošenja orožja.
V Sloveniji to področje ureja zakon o orožju, ki velja od januarja 2001. Polnoletna oseba lahko dovoljenja za nakup orožja in streliva ter za posest orožja in orožni list pridobi, če je zanesljiva. To pristojni organ preveri na podlagi ugotovljenih dejstev, ki potrjujejo, da imetnik orožja ne bo zlorabljal, ga malomarno uporabljal ali shranjeval in prepuščal osebi brez veljavnih orožnih listin. Za pridobitev teh dovoljenj mora opraviti tudi zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Po zakonu so do orožnega lista upravičene osebe, ki zaradi ogroženosti potrebujejo varnostno orožje, lovci, člani strelskih športnih organizacij in osebe, ki so orožje podedovale ali jim je bilo podarjeno. Orožja ne smejo posedovati osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za naklepno nasilno kaznivo dejanje, kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ali kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami.
Flander meni, da je področje civilne uporabe orožja v zakonu o orožju »načeloma ustrezno urejeno. Če že, so potrebne manjše spremembe, nikakor pa Slovenija ne potrebuje reforme, ki bi šla v smeri ꞌliberalizacijeꞌ oziroma ꞌamerikanizacijeꞌ predpisov«. Razmeroma restriktivni predpisi prispevajo »k temu, da je Slovenija še vedno ena izmed najvarnejših držav na svetu«.
Prostor za izboljšave vidi na področju legalizacije orožja, ki je razmeroma dolgotrajna, saj mora orožje eno leto hraniti policija, preden ga imetnik lahko registrira. Toda pri tem je opozoril na tveganja morebitne poenostavitve postopkov legalizacije, saj bi te spremembe denimo lahko spodbudile črni trg z orožjem, hkrati pa bi »najverjetneje nekatere imetnike ꞌneprijavljenegaꞌ orožja spodbudile k pridobitvi ustreznih dovoljenj, s čimer bi se stopnja varnosti povečala«.
Nova24tv je v istem članku še poročala, da slovenski osrednji mediji poročajo o nevarnosti pozivanja k legalnemu oboroževanju in opozarjajo na strelske pohode v ZDA, a so ti »predvsem odraz drugih družbenih problemov«.
Raziskava o povezavi med regulacijo posedovanja in nošenja strelnega orožja ter pojavnostjo množičnih streljanj v ZDA, leta 2019 objavljena v recenzirani znanstveni reviji BMJ, je potrdila, da so množični pomori s strelnim orožjem pogostejši v zveznih državah, ki imajo manj stroge predpise in veliko lastnikov orožja.
Primerjalna analiza 50 ključnih zakonov s področja regulacije orožja v ZDA, ki jo je letos izvedla ameriška neprofitna organizacija Everytown, ki se zavzema za nadzor nad civilnim oboroževanjem, je pokazala, da je v državah s strogo regulacijo orožja manj nasilja z orožjem. Med 50 ključnimi zakoni so določili pet osnovnih. Letos je bilo v 14 zveznih državah brez teh petih zakonov trikrat več smrtnih žrtev zaradi strelnega orožja kot v osmih državah z najstrožjo zakonodajo.
Portal Nova24tv smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Nova24tv je 3. novembra poročal, da so »oboroženi civilisti značilnost demokratičnih držav«.
V članku so se nanašali na poziv k legalnemu oboroževanju, ki ga je predsednik SDS Janez Janša 20. oktobra objavil na družbenem omrežju X.
Benjamin Flander, profesor prava na mariborski fakulteti za varnostne vede, je za Razkrinkavanje.si dejal, da ni mogoče trditi, da večji dostop do orožja prinaša več varnosti, prav tako ne, da je zasebno posedovanje orožja značilnost demokratičnih držav.
To je ponazoril na primeru razlik med evropskim in ameriškim konceptom dostopa civilistov do orožja. V ZDA je posedovanje orožja zaradi zgodovinskih okoliščin in drugega amandmaja k ustavi ustavna pravica. V Evropi pa načeloma velja predpostavka o nevarnosti orožja, zato je dostop do njega v evropskih državah strožje urejen.
Trditev v naslovu članka Nove24tv.si, da so »oboroženi civilisti značilnost demokratičnih držav«, je neutemeljena. V državah veljajo različni koncepti dostopa civilistov do orožja, zato je povezovanje oboroženosti civilistov in demokratičnosti držav neverodostojno.
Portal je še poročal, da so strelski pohodi v ZDA »predvsem odraz drugih družbenih problemov«.
Po ugotovitvah raziskave o povezavi med regulacijo strelnega orožja in množičnimi streljanji v ZDA iz leta 2019 so množična streljanja pogostejša v zveznih državah z več lastniki orožja in manj strogimi predpisi o posedovanju orožja.
Tamkajšnja neprofitna organizacija Everytown je letos analizirala 50 ključnih zakonov o regulaciji orožja in prav tako ugotovila, da je v zveznih državah s strogimi zakoni manj nasilja s strelnim orožjem.
Trditev, da so strelski pohodi v ZDA »predvsem odraz drugih družbenih problemov« in ne večjega dostopa do legalnega orožja, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
