Prosilec za azil zanj ni dolžan zaprositi v prvi varni državi
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
Slovenija deluje po evropski direktivi, ki jasno govori, da mora posameznik zaprositi za azil v prvi varni državi.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je v intervjuju za N1 Slovenija dejal, da ponovnega množičnega prihoda prebežnikov v EU kot v letih 2015 in 2016 ne pričakuje, saj naj bi EU Afganistance, ki bežijo pred talibi, zadržala v okoliških državah Afganistana. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Slovenija deluje po evropski direktivi, ki jasno govori, da mora posameznik zaprositi za azil v prvi varni državi,« je v intervjuju za portal N1 Slovenija 18. avgusta dejal minister za zunanje zadeve Anže Logar. V intervjuju je svojo izjavo podkrepil s sklicevanjem na določbe dublinske uredbe.
Azilni sistem v EU med drugim temelji na dublinski uredbi, po kateri so države članice odgovorne za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, ki jih vložijo državljani tretje države ali osebe brez državljanstva.
Uredba določa merila za določitev odgovorne države članice, pri čemer med najpomembnejše sodijo družinske vezi prosilca, posedovanje dokumentov za prebivanje ali vizumov, eno od meril pa je tudi nezakonito prečkanje mej EU. Če na podlagi meril ni mogoče določiti odgovorne države članice, je za obravnavanje prošnje pristojna prva država članica, v kateri je bila prošnja vložena.
Država članica ima sicer pravico, da prošnjo obravnava, četudi po merilih uredbe zanjo ni odgovorna.
»Prosilec ima pravico, da za azil zaprosi v katerikoli državi EU, kjer se nahaja,« so pojasnili na azilnem podpornem uradu EU, ki deluje kot strokovno-svetovalni center o azilu. Država, ki ni odgovorna za obravnavo določene prošnje za azil, prošnje ne zavrne, temveč jo mora posredovati odgovorni državi.
Toda dublinska uredba ne določa, v kateri državi mora prosilec vložiti vlogo za azil, je za Razkrinkavanje.si pojasnil profesor Saša Zagorc, ki se na katedri za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti ukvarja tudi s pravom migracij in azila. Ob tem je poudaril, da uredba tudi ne določa, da je država članica odgovorna za obravnavo prošnje za azil zgolj zato, ker je bila vložena na njenem ozemlju.
Po podatkih vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov so bili afganistanski begunci v letih 2019 in 2020 tretji najpogostejši prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji (1183 ljudi). Država je v tem obdobju mednarodno zaščito odobrila devetim Afganistancem.
Vse članice EU so »varne«
Direktorica centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je poudarila, da dolžnosti prosilcev za azil, da zanj zaprosijo v prvi varni državi, ne določata ne evropska ali nacionalna zakonodaja.
V Sloveniji tretjo državo po zakonu o mednarodni zaščiti za varno razglasi vlada. V takih državah med drugim svoboda in življenje nista ogrožena na podlagi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja.
»Prosilec lahko v postopku navaja dejstva in dokaze, s katerimi izkazuje, da zadevna država zanj osebno ni varna,« je pojasnila Katarina Bervar Sternad. »Slovenija trenutno nima seznama varnih tretjih držav, pred pridružitvijo EU leta 2013 je bila to Hrvaška.«
Na zunanjem ministrstvu naših ugotovitev še niso komentirali. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je 18. avgusta v intervjuju za N1 Slovenija trdil, da mora posameznik za azil zaprositi v prvi varni državi. V intervjuju je svojo izjavo podkrepil s sklicevanjem na določbe dublinske uredbe.
Toda namen uredbe ni določanje obveznosti prosilcev za azil, temveč določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.
V uredbi so nanizana merila za določanje odgovorne države, pri katerih imajo prednost sorodstvene vezi prosilca in dovoljenja za prebivanje ali vizumi. Če odgovorne države ni mogoče določiti, je za obravnavo pristojna prva država članica, v kateri je bila prošnja vložena.
Na evropskem azilnem podpornem uradu so pojasnili, da lahko prosilec za azil zaprosi v katerikoli državi EU, glede na to, v kateri je. Po dublinski uredbi je država prvega vstopa v EU za obravnavo prošnje odgovorna le, če prosilec v državo vstopil nezakonito, ter v primeru, da je v tej državi kot prvi vložil prošnjo za mednarodno zaščito.
Tudi profesor na katedri za ustavno pravo na pravni fakulteti Saša Zagorc je pojasnil, da dublinska uredba ne določa, v kateri državi mora prosilec vložiti vlogo za azil.
Katarina Bervar Sternad, direktorica centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja, pa je poudarila, da dolžnosti prosilcev, da morajo za azil zaprositi v prvi varni državi, ne določata ne evropska ne nacionalna zakonodaja.
Trditev ministra Logarja, da mora posameznik v skladu z dublinsko uredbo za azil zaprositi v prvi varni državi, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.