Slovenija v digitalnih veščinah pod povprečjem EU
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»A Slovenija na tem področju [digitalnih veščin] žal ostaja pod povprečjem EU. Po podatkih EU ima le dobra polovica prebivalcev v starosti od 16 do 74 let vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič je na odprtju mobilne učilnice digitalnih veščin napovedal, da bosta vseživljenjsko učenje digitalnih veščin in odpravljanje digitalne neenakosti prednostni nalogi vladne službe za digitalno preobrazbo. Foto: Nebojša Tejić/STA
Služba vlade za digitalno preobrazbo je 11. avgusta tvitnila, da je Slovenija na področju digitalnih veščin pod povprečjem EU, saj ima le dobra polovica prebivalcev v starosti od 16 do 74 let vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja.
Pri tem so povzemali govor Marka Borisa Andrijaniča, ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, ob odprtju mobilne učilnice za učenje informacijskih veščin zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis.
Na vprašanje, na katere podatke se je minister v izjavi skliceval, v vladni službi niso odgovorili, so pa podatki iz izjave skladni s podatki Eurostata.
Po metodoloških pojasnilih evropskega statističnega urada ta digitalno pismenost meri z indikatorjem digitalnih veščin, in sicer prek ankete, v kateri udeleženci sami ocenijo svojo stopnjo znanja pri različnih veščinah, razporejenih na štiri področja.
Za uvrstitev v kategorijo oseb z osnovnimi digitalnimi veščinami so morali imeti vsaj osnovno znanje najmanj ene veščine z vsakega od štirih področij, pri čemer so morali digitalna opravila, kot so uporaba spletne pošte in družbenih omrežij, e-bančništvo in spletno nakupovanje, poznati vsaj delno. V kategorijo oseb z malo digitalnimi veščinami so se uvrstili anketiranci, ki niso imeli niti malo znanja o do treh digitalnih opravilih na posameznem področju.
Po zadnjih podatkih Eurostata iz leta 2019 je imelo vsaj osnovne digitalne veščine 58 odstotkov prebivalcev EU, starih od 16 do 75 let. V Sloveniji je bilo takih 55 odstotkov, kar je tri odstotne točke pod povprečjem EU.
Še bolj pa Slovenija zaostaja pri digitalnih veščinah starejših, so za Razkrinkavanje.si opozorili na zavodu za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis, kjer se ukvarjajo z izobraževanjem o digitalni pismenosti. Lani je bilo v Sloveniji po podatkih Eurostata 44 odstotkov prebivalcev, starih od 65 do 75 let, ki še nikoli niso uporabili interneta, v EU pa povprečno 31 odstotkov.
Na Simbiozi ugotavljajo, da v Sloveniji primanjkuje informacij in izobraževanj o uporabi spletnih aplikacij in e-storitev. »Nič nam ne pomaga razvoj različnih tehnologij, v katere vložimo ogromno sredstev, če ne vložimo ničesar v prvem koraku v samo izobraževanje in v drugem koraku v pomoč ljudem pri uporabi teh tehnologij.«
Opozarjajo, da bi morala država za sistem formalnega in neformalnega izobraževanja na področju informacijskih tehnologij nameniti več sredstev. Pri tem bi morali posebno pozornost nameniti posameznikom, ki jim zaradi pomanjkanja digitalnih veščin grozi socialna izključenost.
V Sloveniji je predlanskim 28 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 75 let, imelo malo digitalnih veščin. To pomeni, da so na vseh štirih področjih digitalnih veščin naleteli na eno, dve ali tri digitalna opravila, pri katerih niso imeli niti malo znanja.
Po podatkih Sursa lani 10 odstotkov oziroma 74.776 gospodinjstev ni imelo dostopa do interneta. Dve tretjini vprašanih sta menili, da interneta ne potrebujejo, 47 odstotkov pa jih je kot enega od razlogov, zakaj nimajo dostopa do inteneta, navedlo pomanjkljivo znanje o uporabi tehnoloških naprav in platform.
SKLEP
Vladna služba za digitalno preobrazbo je 11. avgusta tvitnila, da je Slovenija na področju digitalnih veščin pod povprečjem EU in da ima le dobra polovica prebivalcev v starosti od 16 do 74 let vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja.
Služba je v tvitu povzela govor Marka Borisa Andrijaniča, ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Za Razkrinkavanje.si pa niso pojasnili, na katere podatke se je minister v izjavi skliceval.
Ti so sicer skladni s podatki Eurostata o digitalnih veščinah prebivalcev držav EU, starih od 16 do 75 let, po katerih je imelo leta 2019 povprečno 58 odstotkov prebivalcev EU vsaj osnovne digitalne veščine. V Sloveniji je bil delež 55-odstoten oziroma za tri odstotne točke nižji od povprečja EU.
Trditev, da je Slovenija na področju digitalnih veščin pod povprečjem EU, drži. Prav tako drži, da je imela predlanskim le dobra polovica prebivalcev Slovenije v starosti od 16 do 74 let vsaj osnovne digitalne veščine.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
