Torijevi reaktorji so enako varni kot uranovi
Avtor: Samo Demšar
TRDITVE
Smo odklonilni do pridobivanja jedrske energije iz urana, zato ker je Krško potresno območje in je tveganje za kakršnokoli katastrofo bistveno večje kot doprinos koristi drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
Spodbujali bi znanost, da začnemo pridobivati jedrsko energijo iz elementa torij, ki je bistveno manj radioaktiven, ki ne povzroča radioaktivnih odpadkov.
[Torijske reaktorje] bi lahko postavili kjerkoli, ker niso nevarni (…), proizvajajo pa bistveno več elektrike kot sam uran.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Septembra lani so se pred državnim zborom pod vodstvom Zorana Stevanovića zbrali protestniki, ki so nasprotovali vladnim epidemiološkim ukrepom. Foto: Nik Jevšnik/STA
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je 7. aprila na soočenju neparlamentarnih strank na TV Slovenija dejal, da zavračajo pridobivanje jedrske energije iz urana, ker je Krško potresno območje. Tveganje za katastrofo je zato po njegovem mnenju bistveno večje od koristi drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.
Prepričan je, da bi morala Slovenija jedrsko energijo pridobivati iz torija, ki je po njegovem manj radioaktiven od urana in ne povzroča radioaktivnih odpadkov. Torijske reaktorje bi lahko postavili kjerkoli, ker niso nevarni, proizvedejo pa »bistveno več elektrike kot sam uran«.
Krško je glede na oceno ogroženosti zaradi potresov, ki jo je leta 2018 pripravila uprava za zaščito in reševanje, med potresno najbolj ogroženimi kraji v Sloveniji. Jedrska elektrarna Krško (JEK), ki je 2020. proizvedla 37 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, je po dvanajststopenjski evropski potresni lestvici (EMS) na območju z ocenjeno potresno intenziteto osem, toda potresni učinki na JEK »ne bi smeli imeti večjega vpliva«.
Ocenili so še, da je letna verjetnost potresa z močjo stopnje osem ali več v Posavju 0,43-odstotna, JEK pa bi brez večjih poškodb morala prestati tudi potres z močjo devet. Doslej najmočnejši potres je Posavje prizadel leta 1917 in je bil osme stopnje po EMS.
»Elektrarna je bila projektirana, da zdrži tudi najmočnejše možne potrese,« je pojasnil Andrej Trkov z odseka za reaktorsko fiziko na inštitutu Jožefa Stefana. Kot je dodal, so leta 2011 vse jedrske elektrarne v Fukušimi na Japonskem prestale potres brez poškodb, jedrska katastrofa pa je bila posledica cunamija, ki je onemogočil hlajenje reaktorja.
Tudi torijevi reaktorji povzročajo odpadke
»Radioaktivnost je odvisna od razpolovnega časa ter od vrste in energije izsevanih delcev,« je pojasnil Trkov. Kot je dodal, je torijeva razpolovna doba, torej čas, v katerem atom izgubi polovico svoje radioktivnosti, daljša od uranove, zato je manj radioaktiven. Natančneje, po poročilu organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2015 je razpolovni čas torija 14,1 milijarde let, kar je dobrih trikrat več od razpolovnega časa urana.
Na radioaktivnost poleg razpolovnega časa vpliva tudi vrsta izsevane energije, a ta je pri obeh elementih enaka, je še dodal Trkov. Ker je radioaktivnost torija in urana zelo majhna, lahko večino izsevanih delcev zadrži že tanka folija. »Oba elementa sta potencialno nevarna v aerosolih ali z neposrednim zaužitjem, seveda pa je pomembna količina. Oba sta navzoča v naravi, zato se njunemu zaužitju v majhnih količinah ni mogoče izogniti.«
Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na inštitutu Jožefa Stefana, je poudaril, da pri pridobivanju jedrske energije iz torija in iz urana nastaja skoraj enaka količina radioaktivnih odpadkov. »Pri torijevem reaktorju je med radioaktivnimi odpadki manj močno dolgoživih radioaktivnih elementov, kot so kirij, plutonij in americij.«
Andrej Trkov je pojasnil, da so količine radioaktivnih elementov, ki so stranski produkt jedrske energije, majhne. Poudaril je, da nastali elementi »niso odpadki, ampak uporabno gorivo, le da zdajšnja generacija jedrskih reaktorjev ni projektirana za njihovo uporabo«.
Gorivo ne vpliva na varnost reaktorja
Stevanović je še zatrdil, da bi torijske reaktorje lahko postavili kjerkoli, saj niso nevarni, proizvajajo pa bistveno več električne energije kot uran.
»Torijev reaktor ni varnejši zaradi uporabe torija, ampak zaradi drugačne tehnologije,« je pojasnil Snoj. »Imajo inherentno varnostne lastnosti, saj uporabljajo staljene soli torija in urana, zato problematično taljenje goriva, kot ga poznamo v klasičnih reaktorjih, ni relevantno.« Dodal je, da bi bil tudi uranov reaktor varnejši, »če bi uporabili enako tehnologijo«.
Kot so sporočili iz JEK, jedrskih elektrarn, ki bi uporabljale staljeno gorivo, še ni, oni pa uporabljajo tablete uranovega dioksida.
Kot je pojasnil Trkov, bi bili torijevi reaktorji enako varni kot uranovi, če bi bili podobno veliki. Manjše elektrarne so manj nevarne, ker hranijo manjše zaloge potencialno nevarnih snovi. Ob tem je opozoril, da na količino proizvedene električne energije vplivata velikost elektrarne in vrsta reaktorja, ne pa vrsta goriva.
Torij ni rešitev za ogljično nevtralnost
Slovenija se je lani z resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050 zavezala, da bo postala ogljično nevtralna. To bi med drugim dosegla z jedrskim scenarijem, po katerem bi se oskrba z jedrsko energijo do leta 2040 več kot podvojila glede na leto 2017. Kot so za Razkrinkavanje.si sporočili iz skupine Gen energija, bi drugi blok jedrske elektrarne v Krškem lahko začel obratovati leta 2033.
Kitajska ima po Snojevih besedah že eksperimentalni torijev reaktor, razvoj komercialnega pa načrtujejo do leta 2030. Po njegovem mnenju bo razvoj torijevih reaktorjev prepozen, da bi z njihovo uporabo do leta 2050 lahko dosegli ogljično nevtralnost.
Trkov pa je opozoril, da časa za eksperimentiranje na področju jedrske energije ni: »Zdajšnji primarni cilj je zagotovitev zadostnih količin brezogljične energije.«
Dopolnilo, 21. 4.:
V stranki Resni.ca so v odzivu, ki so ga uredništvu poslali po objavi, pojasnili, da je potres le eden izmed dejavnikov jedrske nesreče. Poudarili so, da taljenje goriva, do katerega je zaradi človeške napake prišlo leta 1986 v Černobilu, v torijevem reaktorju ni mogoče, saj ti reaktorji za gorivo uporabljajo staljeno torijevo sol.
Stevanović, pravijo, ni trdil, da torijeva tehnologija ne proizvaja radioaktivnih odpadkov, temveč da proizvaja nizko- in srednje radioaktivni odpadke, v uranovih pa nastajajo visokoradioaktivni.
SKLEP
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je 7. aprila na soočenju na TV Slovenija trdil, da je prispevek krške jedrske elektrarne manjši od tveganja za katastrofo, ker je Krško potresno območje.
Po zadnji oceni ogroženosti zaradi potresov je Krško med potresno najbolj ogroženimi slovenskimi kraji, toda avtorji so ocenili, da bi JEK brez večjih poškodb prestala tudi močnejši potres.
Stevanovićeva trditev, da je tveganje za katastrofo na območju Krškega večje od koristi JEK, saj ta stoji na potresnem območju, ne drži.
Stevanović je še trdil, da je torij bistveno manj radioaktiven od urana, kar drži. Kot je pojasnil Andrej Trkov z odseka za reaktorsko fiziko na inštitutu Jožefa Stefana, ima torij krajši razpolovni čas kot uran, zato je manj radioaktiven.
Po poročilu OECD je razpolovni čas torija trikrat daljši od uranovega. Torij je torej približno trikrat manj radioaktiven kot uran.
Stevanović je še dejal, da pri pridobivanju jedrske energije iz torija ne nastajajo radioaktivni odpadki.
Vodja odseka za reaktorsko fiziko na inštitutu Jožefa Stefana Luka Snoj je pojasnil, da pri pridobivanju jedrske energije iz torija nastaja približno enaka količina radioaktivnih odpadkov kot pri pridobivanju iz urana.
Stevanovićeva trditev, da pri pridobivanju jedrske energije iz torija radioaktivni odpadki ne nastajajo, ne drži.
Stevanović je izjavil še, da torijevi reaktorji niso nevarni, zato bi jih lahko postavili kjerkoli, hkrati pa proizvajajo bistveno več električne energije od uranovih reaktorjev.
Snoj je pojasnil, da torijev reaktor ne bi bil močnejši zaradi uporabe torija, ampak zaradi uporabe staljenega goriva. Če bi to tehnologijo uporabili v uranovem reaktorju, bi bil tudi ta varnejši. JEK za gorivo uporablja tablete uranovega oksida, jedrskih elektrarn, ki bi uporabljale staljeno gorivo, pa še ni.
Kar zadeva postavitev torijevega ali uranovega reaktorja, razlik ni, kadar gre za podobno velika objekta.
Trkov je poudaril, da so torijevi reaktorji enako varni kot uranovi. Na varnost vpliva zlasti velikost objekta, saj manjši objekti hranijo manjše zaloge potencialno nevarnih snovi. Tudi količina proizvedene električne energije je odvisna od velikosti reaktorja, ne od vrste goriva.
Stevanovićeva trditev, da torijevi reaktorji proizvedejo bistveno več energije kot uranovi, da niso nevarni in bi jih lahko postavili kjerkoli, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
