Trditve o najnižji rasti BDP v Sloveniji v evroobmočju neutemeljene
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Slovenija [je] najslabša, ponavljam, najslabša, med državami evropskega območja po rasti BDP.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Urad za makroekonomske analize in razvoj je v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj za leto 2025 ocenil, da bo letošnja realna rast BDP za 0,5 odstotka presegla lansko. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Poslanec SDS Andrej Kosi je 19. maja na seji državnega zbora dejal, da je Slovenija po rasti BDP »najslabša med državami evropskega območja«. Iz zapisa seje ni mogoče razbrati, ali se je skliceval na evroobmočje, torej na 20 držav članic EU, katerih uradna valuta je evro, ali na vseh 27 članic.
O najnižji rasti BDP Slovenije v evroobmočju je sicer štiri dni pred Kosijevim nastopom v državnem zboru poročal portal MMC, ki se je skliceval na podatke Eurostata. V predzadnjem tednu maja so podatke o rasti BDP v evroobmočju širili tudi drugi slovenski mediji in nekateri opozicijski politiki.
Eurostat je 30. aprila objavil predhodno hitro oceno rasti BDP za 11 izmed 20 držav evroobmočja v letošnjem prvem četrtletju, a brez podatkov za Slovenijo. Med njimi so najslabši rezultat imele Estonija, Francija, Nizozemska in Finska, katerih BDP je bil za 0,1 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju preteklega leta. Vse države evroobmočja so sicer članice EU.
Na spletnem mestu Eurostata pojasnjujejo, da predhodno hitro oceno objavijo v 30 dneh po koncu posameznega četrtletja, v 45 dneh pa končno. Za hitro oceno uporabijo podatke, ki jih prostovoljno posredujejo države članice EU oziroma njihovi statistični uradi, da bi čim prej ocenili gibanje rasti BDP. Predhodna hitra ocena se lahko zaradi večje spremembe v gospodarskem razvoju, denimo finančne krize, še spremeni, so opozorili.
Posodobljeno predhodno hitro oceno za prvo četrtletje so za 15 izmed 20 držav evroobmočja, tokrat tudi za Slovenijo, objavili 15. maja. Slovenski BDP se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšal za 0,8 odstotka. Slovenija je po dotlej zbranih podatkih dosegla najslabši rezultat, pri čemer pet držav podatkov še ni posredovalo Eurostatu.
Podatke za prvo hitro oceno je 30. aprila sicer posredovalo 14 izmed 27 držav članic EU, med njimi pa ni bilo Slovenije. Najslabši rezultat je z 0,2 odstotka nižjim BDP kot v zadnjem četrtletju lani dosegla Madžarska. Slovenija je poslala svoje podatke za pripravo majske hitre ocene. Takrat je, ob odsotnosti podatkov še šestih držav članic, imela najnižjo rast BDP v prvem četrtletju.
Eurostat končne podatke o rasti BDP v evropskih državah na svojem spletnem mestu objavi 65 dni po koncu posameznega četrtletja, 110 dni po koncu pa jih posodobljene vnese v Eurostatovo bazo podatkov. Kot so napovedali v majskem sporočilu za javnost, bodo letošnje končne podatke o rasti BDP objavili 6. junija, 21. junija pa bodo dostopni v posodobljeni bazi.
Andreja Kosija smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Ko bodo znani podatki o rasti BDP tudi za preostale evropske države, bomo objavili posodobitev.
SKLEP
Poslanec SDS Andrej Kosi je 19. maja na seji državnega zbora trdil, da je Slovenija po kriteriju rasti BDP »najslabša med državami evropskega območja«. Portal MMC je sicer štiri dni prej poročal, da ima Slovenija najnižjo rast BDP med državami evroobmočja, torej tistimi, katerih uradna valuta je evro.
Eurostat podatke o rasti BDP v evropskih državah objavlja v štirih fazah: po 30 in 45 dneh od prejema podatkov na spletnem mestu objavi hitro oceno in jo posodobi, po 65 dneh pa objavi še končne podatke, nato jih po 110 dneh posodobljene vnese v javno dostopno podatkovno bazo.
Prvo hitro oceno rasti BDP v letošnjem prvem četrtletju je Eurostat objavil 30. aprila, a brez podatkov za Slovenijo, ti so bili vključeni šele v posodobljeno oceno, objavljeno 15. maja. Takrat so predstavili tudi podatke o gospodarski rasti za 15 izmed 20 držav evroobmočja, med katerimi je Slovenija dosegla najnižjo rast, saj se je njen BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta znižal za 0,8 odstotka. Slovenija je imela najslabšo gospodarsko rast tudi med 21 državami članicami EU, ki so Eurostatu do 15. maja posredovale podatke.
Eurostat bo 6. junija objavil končne podatke, ki bodo vključevali tudi preostale evropske države, 21. junija pa jih bo posodobil in objavil v javni bazi.
Trditev, da ima Slovenija med državami evropskega območja najnižjo rast BDP, je neutemeljena, saj Eurostat še ni objavil končne ocene, temveč zgolj predhodni, za kateri podatkov niso prispevale vse države evroobmočja.
Trditev je tudi manipulativna, saj je poslanec uporabil točne podatke, a ni pojasnil, da gre za preliminarne ocene in da podatki za vse države EU še niso dostopni.
Posodobitev, 9. 6. 2025:
Eurostat je v petek, 6. junija, objavil končne podatke o rasti BDP za 27 držav članic EU, med katerimi jih 20 sodi v evroobmočje. Med državami evroobmočja in državami članicami EU se je BDP v prvem četrtletju letos glede na zadnje četrtletje lani najbolj znižal v Luksemburgu, in sicer je bil za en odstotek nižji. V evroobmočju se je BDP znižal tudi v Sloveniji, za 0,8 odstotka, in za 0,5 odstotka na Portugalskem in Danskem.
Kosijeva trditev po novoobjavljenih podatkih ne drži. Ocene, ki smo jo podali v času, ko podatki še niso bili končni, ne bomo spreminjali.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.