Ustavno sodišče ni preprečilo naročila transportnega letala
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
»Mi imamo celo velike težave s tem, da naročimo transportno letalo, s katerim bi lahko pripeljali zaščitno opremo ali cepivo iz kake druge države, ker nam ustavno sodišče ustavi zakon, na podlagi katerega bi lahko to naredili.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je na vladni tiskovni konferenci menil, da Slovenija v okviru evropskih naročil dobi več cepiva proti covidu-19 po zmernejši ceni, kot če bi ga naročila neposredno pri proizvajalcih. Foto: Stanko Gruden/STA
Predsednik vlade Janez Janša je 12. januarja na tiskovni konferenci o državnem načrtu za cepljenje proti covidu-19 dejal, da ima Slovenija velike težave pri naročanju transportnega letala, s katerim bi iz tujine lahko pripeljali zaščitno opremo ali cepivo. Trdil je, da to preprečuje ustavno sodišče, ki je zaustavilo zakon, na podlagi katerega bi lahko kupili letalo.
Državni zbor je 20. novembra lani potrdil zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ki predvideva naložbe v vojsko v vrednosti 780 milijonov evrov.
Ministrstvo za obrambo (Mors) je med drugim načrtovalo nakup transportnega letala in dveh helikopterjev za posebne enote, so zapisali v predlogu zakona. Novembra lani pa so v sporočilu za javnost pojasnili, da bodo za vojaško letalstvo do leta 2026 namenili 128 milijonov evrov. Kot so sporočili na vladnem spletnem mestu, je Mors postopke nabave transportnega letala začel decembra lani.
Poslanec Luka Mesec je decembra lani na ustavno sodišče vložil zahtevo o oceni ustavnosti zakona, to pa je 7. januarja do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona. Sodišče njegovo ustavnost presoja tudi zaradi domnevno neustavnega postopka sprejetja zakona v državnem zboru, ki je novembra sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o investicijah v slovenski vojski.
Ustavni sodniki so menili, da bi izvrševanje zakona povzročilo hujše posledice, kot če se do končne odločitve sodišča, ki jo bodo sprejeli po absolutno prednostnem redu, ne bi izvajal. Za Razkrinkavanje.si so na sodišču pojasnili, da bodo zadevo obravnavali v kratkem, kdaj bo odločitev sprejeta, pa ne morejo napovedati.
Mors bi januarja nadaljeval postopke nakupa vojaških investicij, je ustavno sodišče v utemeljitvi povzelo mnenje vlade. Če bi se izkazalo, da je zakon protiustaven, bi morala država izpolnjevati pogodbene obveznosti, kar bi »lahko pomenilo nastanek težko popravljivih finančnih posledic«.
Povzeli so tudi argumente vlade o učinku zadržanja zakona, ki po njenem prepričanju zavira realizacijo najpomembnejših investicij v slovenski vojski, s tem pa delno onemogoča izvrševanje proračuna Morsa. Zadržanje zakona, meni vlada, bi ustavilo celovito prenovo vojaških strelišč in vojašnice v Mariboru in Ljubljani, kar naj bi vplivalo na nižjo oceno usposobljenosti slovenske vojske. Prav tako bi po njenem mnenju pomenilo hudo grožnjo nacionalni varnosti, zlasti v smislu povečanja števila migrantov, delovanja organiziranega kriminala v zvezi z migrantsko krizo, kakor tudi teroristične grožnje.
Ustavno sodišče je argumente vlade označilo za pavšalne, saj denimo ni pojasnila, zakaj se zaradi zadržanja zakona ne bi mogla lotiti prenove vojašnic ali strelišč, kar ji omogoča že sprejeti državni proračun. Poleg tega po oceni sodišča ni navedla konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da se bodo varnostne razmere v bližnji prihodnosti zaostrile.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je sicer blizu stranki SDS, je k sodbi podal odklonilno mnenje. Meni, da ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti pretehta argumente za zadržanje zakona, dolžnost države pa je, da zagotavlja varnost. Zakon o investicijah v slovensko vojsko po njegovem sodi med nujne ukrepe za zagotovitev učinkovite obrambe in varnosti, za katere po ustavi ni dopustno razpisati referenduma.
Do denarja tudi z rebalansom proračuna
Ustavni pravnik Igor Kaučič je za Razkrinkavanje.si menil, da bi Janševa trditev lahko bila točna, če v proračunu ni odprte relevantne postavke. Če pa je mogoče sredstva sprostiti z njihovim prerazporejanjem v proračunu, »potem se lahko začasno tam vzamejo sredstva, dokler se ne reši vprašanje tega zakona«.
Odvetnik Aleš Avbreht, ki se ukvarja tudi s pravom javnega naročanja, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da kljub začasni odločitvi ustavnega sodišča ne vidi razloga, zakaj država ne bi mogla naročiti transportnega letala za prevoz zaščitne opreme in cepiva po zakonu o javnem naročanju. »Če je nujno, lahko za to verjetno najde denar tudi v proračunu.«
Na računskem sodišču so potrdili, da bi država denar za nakup transportnega letala lahko zagotovila s prerazporejanjem sredstev med proračunskimi uporabniki, vendar bi bil za to potreben rebalans proračuna. Denar bi lahko črpala tudi iz proračunske rezerve, ki je med drugim namenjena odpravi posledic naravnih nesreč in množičnih pojavov, kot so nalezljive bolezni.
Sicer pa bi ga letos lahko naročila le v primeru, da bi bila ta investicija vključena v načrt razvojnih programov državnega proračuna, v katerem so predvidene vse investicije do leta 2024. Toda takšne investicije v načrtu ni.
Letalo bi dobili šele po letu 2023
Po trditvah Morsa v januarskem sporočilu za javnost nakup letala načrtujejo že od leta 2006. Takrat je ministrstvo, v Janševi prvi vladi, vodil Karl Erjavec.
V tistem letu je državni zbor sprejel zakon o temeljnih razvojnih programih slovenske vojske med letoma 2008 in 2015, vreden 710 milijonov evrov. Med ključnimi operativnimi zmogljivostmi vojske, ki jih je Mors sklenil pridobiti prek tega zakona, so bili izvidniška in oklepna vozila, raketni sistemi in centri za upravljanje z ognjem, pa tudi taktično transportno letalo.
Mors je leta 2016 v poročilu o izvrševanju zakona pojasnil, da je bila leta 2007 za »projekt taktičnega transportnega letala izdelana investicijska dokumentacija«, začeli so tudi postopek naročila zaupne narave, ki pa so ga leto pozneje ustavili. »Po letu 2009 se projekt Taktično transportno letalo zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev ni več izvajal.«
Letos na Morsu, kot so pojasnili v januarskem sporočilu, proučujejo možnosti za nakup letala pri italijanski vladi, ne neposredno pri proizvajalcu. »Če bo ministrstvu za obrambo uspelo izvesti nakup taktičnega transportnega letala C-27J spartan prek italijanske vlade, se bomo izognili tudi morebitnim korupcijskim tveganjem, saj bo nabava realizirana neposredno prek italijanske vlade.«
Država bi morala za operativno delovanje letala zagotoviti še »ustrezne infrastrukturne razmere, kar pomeni predvsem gradnjo hangarja«. Z italijansko vlado bi se dogovorili tudi o logistični oskrbi, vzdrževanju letala in usposabljanju pilotov za letenje z njim.
Z nakupom transportnega letala bodo cilji Nata, ki zadevajo zmogljivosti slovenske vojske, sicer le delno izpolnjeni, so opozorili, saj bi za dosego ciljev potrebovali dve taki letali.
Na Morsu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da zaradi zadržanja izvajanja zakona ne morejo nadaljevati postopka naročila transportnega letala, saj za to nimajo več pravne podlage. Sicer pa menijo, da bi bil rok za dobavo letala daljši od dveh let, zato investicije ne bodo mogli opraviti v okviru državnega proračuna za leti 2021 in 2022.
Da je dobava najpomembnejše opreme, kamor med drugim sodi transportno letalo, načrtovana šele po letu 2023, je Mors novembra lani zapisal tudi v sporočilu za javnost, objavljenem na vladnem spletnem mestu.
V kabinetu predsednika vlade niso pojasnili, na podlagi česa je Janez Janša trdil, da transportnega letala ni mogoče naročiti zato, ker je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski.
SKLEP
Predsednik vlade Janez Janša je na tiskovni konferenci 12. januarja dejal, da ima Slovenija velike težave z naročanjem transportnega letala, s katerim bi lahko iz tujine pripeljali zaščitno opremo ali cepivo proti covidu-19, saj je ustavno sodišče zadržalo zakon, na podlagi katerega bi to lahko storili.
Državni zbor je 20. novembra lani sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ustavno sodišče pa je 7. januarja zadržalo njegovo izvajanje, saj bi izvajanje domnevno ustavno neskladnega zakona povzročilo hujše posledice kot njegovo zadržanje.
Toda ministrstvo za obrambo (Mors) je nakup letala predvidelo že leta 2006, z zakonom o temeljnih razvojnih programih slovenske vojske med letoma 2008 in 2015, ki ga je sprejela prva Janševa vlada. Zaupni postopek nabave se je začel leto pozneje, leta 2008 pa so ga ustavili. »Po letu 2009 se projekt Taktično transportno letalo zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev ni več izvajal.«
Danes na Morsu pravijo, da so morali postopek naročanja letala ustaviti, ker zanj zaradi zadržanja zakona o vojaških investicijah v letih 2021 do 2026 nimajo več pravne podlage.
Ustavni pravnik Igor Kaučič je pojasnil, da Janševa izjava drži, če država nakupa letala ne more financirati iz drugih postavk proračuna, sicer pa sredstva najbrž lahko pridobi s prerazporejanjem.
Odvetnik Aleš Avbreht pa je dejal, da lahko država letalo kljub zadržanju zakona naroči po zakonu o javnem naročanju: »Če je nujno, lahko za to verjetno najde denar tudi v proračunu.«
Vendar nakup transportnega letala ni predviden v načrtu razvojnih programov državnega proračuna v letih 2021 in 2022. Na računskem sodišču so pojasnili, da bi vlada denar za letalo lahko pridobila s prerazporeditvijo sredstev med proračunskimi uporabniki, za kar bi bil potreben rebalans proračuna, ali s črpanjem proračunskih rezerv.
Poleg tega je Mors tako javno kot tudi za Razkrinkavanje.si pojasnil, da bi bilo letalo lahko dobavljeno šele leta 2023. Ustavno sodišče bo o morebitni protiustavnosti zakona odločalo absolutno prednostno, sicer pa bodo, kot so nam sporočili, zadevo obravnavali v kratkem.
Trditev Janeza Janše, da država ne more naročiti transportnega letala, »s katerim bi lahko pripeljali zaščitno opremo ali cepivo iz kake druge države«, ker je ustavno sodišče ustavilo zakon, na podlagi katerega bi lahko to naredili, ne drži.
Ustavno sodišče je resda zadržalo izvajanje zakona o investicijah v slovenski vojski do leta 2026, po katerem je bil predviden tudi nakup transportnega letala, toda Mors je imel take načrte že leta 2006, ko je bila nabava predvidena do leta 2015. Postopek nakupa so ustavili leta 2008.
Slovenija bi transportno letalo lahko dobila šele leta 2023, tako začasna odločitev sodišča ta čas ne vpliva na naročilo letala, s katerim bi pripeljali zaščitno opremo ali cepivo iz druge države. Sicer pa bi vlada sredstva za nujen nakup letala lahko zagotovila tudi z rebalansom proračuna ali iz proračunskih rezerv.
Trditev po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
