V Nemčiji niso prepovedali oglasov za mesne izdelke
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Gre za vse bolj pogost ideološki element na zahodni levici, kjer [veganstvo] v nekaterih državah že dosega velik vpliv na celotno javnost in na življenje; tak je recimo primer v Nemčiji, kjer so, celo v času desne vlade, prepovedali reklame za mesne izdelke.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
EU je za oglaševanje mesnih in mlečnih izdelkov med letoma 2016 in 2020 porabila 252,4 milijona evrov za promocijo kmetijskih proizvodov, kažejo podatki evropske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Portal Domovina je 7. februarja v prispevku z naslovom »Veganstvo kot politični boj: Bodo živali naslednje dobile svojo barvo na mavrični zastavi?« poročal, da so v Nemčiji v času desne vlade prepovedali reklame za mesne izdelke. Trdili so, da je veganstvo med zahodno levico vse bolj pogost ideološki element, ki ima v nekaterih državah že velik vpliv na javnost in življenje.
Leta 2020 je tedanja nemška zvezna ministrica za prehrano in kmetijstvo, Julia Klöckner iz krščanskodemokratske unije (CDU), v razpravi o mesni industriji poudarila, da je oglaševanje poceni mesa etično sporno, zato na ministrstvu preučujejo prepoved oglaševanja cen mesa. Toda predlog Klöcknerjeve ni bil nikoli prelit v osnutek predpisa, kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ministrstvu, zlasti zaradi pomislekov o ustavnosti take rešitve.
Prav tako so zagotovili, da nobena nemška vlada ni prepovedala oglaševanja mesnih izdelkov. Dodali so, da tega ne načrtuje niti trenutna vlada.
Nemški Greenpeace je januarja 2021 objavil pravno mnenje o dopustnosti prepovedi oglaševanja mesa. Ugotovili so, da bi popolna prepoved oglaševanja kršila ustavo Zvezne republike Nemčije, a bi bilo to dopustno, saj bi rešitev pripomogla k varovanju zdravja ljudi, podnebja in k ohranjanju naravnih temeljev življenja. Združljiva bi bila tudi z zakonodajo EU.
Veganstvo ni vse bolj pogosto
Po raziskavi ameriškega analitičnega in svetovalnega podjetja Gallup je bilo leta 2018 v ZDA med več kot 11 tisoč anketiranci, starimi nad 18 let, tri odstotke veganov, kar je odstotno točko več kot leta 2012.
OECD in organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih sta v poročilu o kmetijskih obetih za obdobje 2021–2030 predvidevali, da se bo prehranjevanje z manj ali nič mesa širilo počasi. Prevzel ga bo majhen del prebivalstva, predvsem v državah z visokimi dohodki, zato do leta 2030 skoraj ne bo vplivalo na porabo mesa.
Kanadska psihologa sta leta 2017 v raziskavi povzela več raziskav, ki na podlagi anketnih vprašalnikov in pregledov študij ugotavljajo, da je za desno politično usmerjene osebe bistveno bolj verjetno, da bodo jedle meso oziroma podpirale druge oblike izkoriščanja živali, kot za levo usmerjene.
Raziskava litovskih avtorjev, ki je bila leta 2018 objavljena v mednarodni reviji za semiotiko prava, je prav tako potrdila povezavo med etičnim veganstvom in levim političnim prepričanjem. Ob tem sta ugotovila, da je veganstvo zaradi zelo različnih ideoloških prepričanj veganov, na primer politikov in slavnih, politično ambivalentno.
Mestni svet nizozemskega mesta Haarlem je novembra 2021 prepovedal oglaševanje izdelkov, ki pretirano škodijo okolju, med njimi tudi mesa iz industrijske reje. Svetnica iz stranke GroenLinks Ziggy Klazes, ki je mestnemu svetu predlagala sprejetje predloga, je septembra lani za radijsko postajo Haarlem205 dejala: »Izkazalo se je, da je šlo za prvi tak predlog na svetu, česar nisem vedela, ko sem ga pripravila.«
Odgovorni urednik portala je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je vir informacije o prepovedi oglaševanja mesa v Nemčiji preveril pri avtorju članka, a se je zdaj izkazalo, da jo je površno povzel. Dodal je povezavo na prispevek novičarskega portala The Times of India iz leta 2018, ki sicer ne obravnava oglaševanja mesa, temveč domnevno prepoved uživanja mesa v Nemčiji. Urednik portala se je sicer zahvalil za opozorilo o napaki, vendar je vztrajal, da nima bistvenega vpliva na vsebino članka.
Kar zadeva trditev, da je veganstvo vse bolj pogost ideološki element zahodne levice, je avtor prispevka menil, da nekatere raziskave potrjujejo, da se vprašanje veganstva pojavlja skoraj izključno na levici. Katere raziskave, ni navedel, temveč je nanizal nekaj primerov, ki po njegovem potrjujejo tezo. Dodal je, da bi »stremljenje k veganstvu« težje našli »v konservativnih, krščanskodemokratskih, trdonacionalističnih [političnih] programih«.
V članek je sicer vključil, da vprašanje odnosa do živali ni ideološko omejeno: »Tudi iz osebnih izkušenj vem, da so ljudje vegani iz različnih vzgibov«.
SKLEP
Portal Domovina je 7. februarja poročal, da so v Nemčiji v času desne vlade prepovedali reklame za mesne izdelke. Trdili so še, da je veganstvo vse bolj pogost ideološki element zahodne levice.
Na nemškem zveznem ministrstvu za prehrano in kmetijstvo so za Razkrinkavanje.si potrdili, da še nobena nemška vlada ni prepovedala oglasov za mesne izdelke. Urednik portala je pojasnil, da je novinar površno povzel informacijo.
Veliko znanstvenih raziskav potrjuje povezavo med veganstvom in levim političnim prepričanjem, a nekatere tudi ugotavljajo, da so ideološka prepričanja veganov zelo različna.
Trditev portala, da je veganstvo vse bolj pogost ideološki element zahodne levice, ki ima ponekod velik vpliv na javno življenje, je neutemeljen, saj o vplivu veganstva po svetu ni dovolj podatkov. Poleg tega stroka glede opredelitve veganstva kot leve politične ideologije ni enotna.
Čeprav je urednik priznal, da je avtor članka površno povzel informacijo in tako trdil, da so v Nemčiji v času desne vlade prepovedali oglase za mesne izdelke, je hkrati vztrajal, da napaka ne vpliva na vsebino članka. Trditev o prepovedi oglaševanja mesnin po metodologiji Razkrinkavanja.si ne drži.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
