Vojno stanje v izvorni državi ni pogoj za iskanje mednarodne zaščite
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Bistveno se je povečalo število Afganistancev, Maročanov, Rusov, Pakistancev, Kubancev, prebivalcev Bangladeša, Indijcev, Nepalcev, Turkov in Sircev. Za vse te države pa velja, da tam ni vojne.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Letos do maja je v Sloveniji namero za mednarodno zaščito izrazilo 12.339 državljanov Afganistana, Maroka, Rusije, Pakistana, Kube, Bangladeša, Indije, Nepala, Turčije in Sirije, kar je 9918 več kot v enakem obdobju lani. Foto: Xinhua/STA
Spletni portal Nova24tv.si je 16. julija poročal o povečanju števila prebivalcev Afganistana, Maroka, Rusije, Pakistana, Kube, Bangladeša, Indije, Nepala, Turčije in Sirije, ki so nedovoljeno prestopili mejo. Problematizirali so, da večina izrazi namero o vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Ob tem so trdili, da za vse te države velja, da »tam ni vojne«, zato bi ti tuji državljani v državo lahko vstopili na mejnih prehodih.
Po zakonu o mednarodni zaščiti so do te upravičeni tisti, ki se v izvorno državo ne morejo vrniti zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem na podlagi rase, etnične ali narodne pripadnosti, veroizpovedi ali pripadnosti drugi družbeni skupini oziroma političnemu prepričanju.
Predstojnik obramboslovnega raziskovalnega centra na fakulteti za družbene vede Marjan Malešič je pojasnil, da države skladno s konvencijo Združenih narodov o beguncih iz leta 1951 statusa begunca osebam ne podeljujejo le zaradi vojne. »Prav tako je treba upoštevati, da vojna ni edina oblika oboroženega spopada – vojna je torej oborožen spopad, ni pa vsak oborožen spopad, ki povzroča begunstvo, vojna,« je še dodal.
Vodja področja azila in migracij pri pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja Urša Regvar je maja za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je število prihodov oseb v Slovenijo posledica dogodkov v izvornih državah. Kot primer je navedla talibanski prevzem oblasti v Afganistanu.
Švedska univerza v Uppsali v okviru programa Uppsala Conflict Data že skoraj štirideset let zbira podatke o vojaških konfliktih. Po njihovi opredelitvi se za vojno šteje vsak konflikt, v katerem sodelujejo vladne vojaške sile ter v koledarskem letu povzroči več kot tisoč smrtnih žrtev.
Po njihovih podatkih konflikt v Afganistanu lani prvič po letu 2004 ni ustrezal njihovi opredelitvi vojne, saj je število žrtev po talibanskem prevzemu oblasti močno upadlo.
Tudi v Siriji število žrtev leta 2022 ni ustrezalo vojnemu stanju po definiciji uppsalske univerze. Kot so pojasnili, so se tam sicer nadaljevali konflikti, povezani s prevzemom oblasti, ter boj vlade proti Islamski državi. Prav tako v Siriji potekata dva konflikta, v katera ni vpletena sirska vlada, kar je eden od pogojev za opredelitev vojne. V konflikta sta kot zunanji sili vpleteni Turčija in ZDA.
V Indiji se nadaljujeta konflikt v nekdanji zvezni državi Džamu in Kašmir ter konflikt med vlado in maoističnimi uporniki, se je pa intenzivnost spopadov leta 2022 umirila, so pojasnili na univerzi v Uppsali.
Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da podatkovne baze zbirajo podatke o različnih konfliktih, pri čemer vsaka uporablja svojo definicijo vojne.
Po njeni oceni ni nobenega dvoma, da v Afganistanu in Siriji poteka vojna, pri čemer je v sirsko vojno med drugim vključena tudi Turčija. Prav tako je v vojni Rusija, Pakistan in Indija sta v vojaških sporih že več desetletij, za Maroko, Kubo, Bangladeš in Nepal pa je ocenila, da niso v vojni oziroma na njihovih ozemljih ni intenzivnejših konfliktov.
»Tudi če v nekaterih omenjenih državah trenutno vojne ni, so te države uničene zaradi dolgotrajnejše vojne in konfliktov, z razpadlim izobraževalnim, zdravstvenim sistemom, z uničenim gospodarstvom in tam ni osnovnih življenjskih pogojev,« je pojasnila.
Med državami, iz katerih je v prvih petih mesecih letos v Slovenijo prišlo največ ljudi in izrazilo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, so Afganistan, Maroko, Rusija, Pakistan, Kuba, Bangladeš, Indija, Nepal, Turčija in Sirija. Število državljanov iz teh držav, ki so letos do maja prišli v Slovenijo in izrazili namero za mednarodno zaščito, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 9918.
Portal Nova24tv.si smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Nova24tv.si je 16. julija poročal o letošnjem povečanju števila namer za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Ob tem so trdili, da v Afganistanu, Maroku, Rusiji, Pakistanu, na Kubi, v Bangladešu, Indiji, Nepalu, Turčiji in Siriji ni vojne.
Švedska univerza v Uppsali, ki v okviru programa Uppsala Conflict Data zbira podatke o vojaških konfliktih, vojno opredeljuje kot konflikt, v katerem sodelujejo vladne vojaške sile ter v koledarskem letu povzroči več kot tisoč smrtnih žrtev. Vojna po tej opredelitvi leta 2022 ni potekala v nobeni od navedenih držav.
Toda skladno z zakonom o mednarodni zaščiti so do mednarodne zaščite upravičeni državljani tretje države, ki se ne morejo vrniti v izvorno državo zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem na podlagi rase, etnične ali narodne pripadnosti, veroizpovedi ali pripadnosti drugi družbeni skupini oziroma političnemu prepričanju.
Po podatkih programa Uppsala Conflict Data lani vojna ni potekala v nobeni od držav, ki so jih navedli v prispevku Nove24tv.si. Toda po zakonu o mednarodni zaščiti vojna v izvorni državi prosilca ni pogoj za upravičenost do zaščite, temveč imajo pravico do nje tisti, ki se ne morejo vrniti v izvorno državo zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem. Trditev, da v omenjenih državah ni vojne, je manipulativna.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.