Za pravo oceno upada kreditiranja bo treba počakati na uradne podatke
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Razviden je izrazit upad kreditiranja, ki se pri posamičnih bankah giblje med 15 in do celo 50 odstotkov glede na primerljivo preteklo obdobje.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih Banke Slovenije je bilo oktobra skoraj dvakrat več potrošniških in stanovanjskih posojil od povprečja prejšnjih 12 mesecev. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Iz Združenja bank Slovenije so konec novembra sporočili, da so zaradi ukrepov Banke Slovenije v prvih treh tednih meseca poslovne banke zaznale od 15- do 50-odstotni upad kreditiranja prebivalstva. Pri tem so opozorili, da navajajo zgolj oceno, ki temelji na podatkih 11 od 16 bank in hranilnic.
Banka Slovenije je namreč s 1. novembrom zapovedala minimalno višino dohodka, ki mora posojilojemalcu ostati po odplačilu obroka. Njen ukrep je po navedbah združenja pri večini bank povzročil od 30- do 40-odstotno zmanjšanje kreditiranja. Zapisali so še, da je ukrep enako močno prizadel stanovanjska in potrošniška posojila.
Združenje bank v sporočilu za javnost še navaja, da so upad ocenili tako, da so primerjali podatke prvih treh tednov novembra s podatki iz oktobra letos ali novembra lani, saj so jim take podatke prostovoljno posredovale banke. Kot so pojasnili za Razkrinkavanje.si, so te namreč primerjale različna obdobja in niso enotno poročale.
Raznoliko poročanje
Obe primerjavi sta lahko smiselni, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan. Primerjava z istim mesecem lanskega leta izloči sezonski vpliv, »saj se v istem letu ljudje v različnih mesecih zadolžujejo za različne namene«. Primerjava s prejšnjim mesecem pa, kot pravi Damijan, sledi statistični metodi študije dogodka, ki ugotavlja vpliv dogodka na podlagi analize gibanja spremenljivke pred dogodkom in po njem.
Toda kot opozarja tudi združenje bank, je ta vpogled nekoliko izkrivljen: potrošniki so oktobra, pred uvedbo ukrepa centralne banke, pohiteli z najemom posojila, zato je bilo takrat več na novo izdanih posojil.
Po podatkih Banke Slovenije je bil porast obsega potrošniških in stanovanjskih posojil v bilancah bank oktobra letos skoraj dvakrat večji od povprečja prejšnjih 12 mesecev (od septembra 2018 do septembra 2019).
Damijan pravi, da bi bilo za izločitev vpliva odziva potrošnikov na odločitev Banke Slovenije bolj smiselno primerjati povprečje treh mesecev pred uvedbo ukrepa in po njem.
Upad števila, ne obsega posojil
Na združenju bank so za Razkrinkavanje.si pojasnili še, da njihovi podatki zadevajo gibanje števila izdanih posojil in ne njihovega obsega.
Kot je pojasnil Damijan, je tudi gibanje števila lahko dober indikator in je po vsej verjetnosti močno povezan z obsegom novih posojil.
»Ta ukrep Banke Slovenije namreč po eni strani onemogoči kreditiranje določenim posameznikom, po drugi strani pa z dvigom praga razpoložljivega dohodka, ki se šteje v kreditno sposobnost, zmanjša vrednost kredita, ki ga je mogoče dobiti.«
Pri Banki Slovenije, kjer podatke o gibanju obsega posojil zbirajo po uradni in ustaljeni metodologiji, trditve združenja bank niso želeli komentirati, saj podatkov za november še nimajo zbranih. Verodostojnost ocene združenja bank glede na uradne podatke bomo na Razkrinkavanju.si preverili, ko bodo ti na voljo.
Pri Združenju bank Slovenije so v sporočilu za javnost poudarili, da je podatek o 15- do 50-odstotnem upadu kreditiranja v prvih treh tednih novembra zgolj ocena, ki temelji na prostovoljnem poročanju 11 od 16 bank. Banke pri tem niso zajele podatkov celotnega meseca, temveč zgolj prvih treh tednov. Poleg tega so nekatere podatke primerjale z letošnjim oktobrom, druge pa z lanskim novembrom.
Zaradi neenotnega poročanja bank ni mogoče oceniti ustreznosti metodologije, na kateri temelji ocena združenja bank. Ker ni uradnih podatkov, tudi ni mogoče preveriti točnosti njihove trditve, za koliko je upadel obseg kreditiranja. Dokler ne bodo na voljo uradni podatki Banke Slovenije, objavo označujemo za sivo cono, takrat pa bomo oceno po potrebi prilagodili.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.