Dve tretjini donacij evropskim strankam anonimnih
Jesse Pinster in Adriana Homolova (Follow the Money), priredba Oštro
—
Analiza donacij političnim strankam v državah EU je pokazala, da so v štirih letih prejele 941 milijonov evrov donacij, od katerih za 70 odstotkov ni znan vir. V Sloveniji je ta delež še višji – 80 odstotkov.
Ilustracija: Leon de Korte, Follow the Money
Za 70 odstotkov donacij političnim strankam v Evropski uniji ni znano, kdo je donator, je pokazala preiskava evropskih medijev. Najmanj pregleda nad tem je v zahodnih državah, kot sta Nemčija in Francija.
Večina držav v Evropski uniji ima javno evidenco donacij političnim strankam, vendar ima vsaka država svoja pravila. V nekaterih so javnosti dostopni podatki za vsak evro, v večini pa izvor velikih vsot denarja ostaja skrit.
Nizozemski medij Follow the Money je v sodelovanju s preiskovalnimi novinarji iz vse Evrope, tudi z Oštra, pregledal 1200 letnih računovodskih izkazov in podatke o 500.000 individualnih donacijah za več kot 200 političnih strank, da bi ugotovil, za kolikšen del donacij izvor ni znan.
Preiskava je zajela stranke v vseh 27 članicah Evropske unije, ki imajo poslance v zdajšnji sestavi evropskega parlamenta, pa tudi tiste, za katere so ocenili, da imajo razumne možnosti za izvolitev predstavnika na prihajajočih volitvah. Analizirane stranke so v obdobju od leta 2019 do 2022 prejele skupaj 941 milijonov evrov donacij. Za 664 milijonov evrov donatorji javnosti niso znani. V Sloveniji je anonimnih 80 odstotkov donacij političnim strankam.
Skriti donatorji
V Franciji in Belgiji ni objavljeno niti eno ime donatorjev političnih strank. V Belgiji je dokumentacija o donatorjih dostopna le 17 poslancem, ki so člani parlamentarnega odbora za nadzor proračuna.
V Franciji se je v analiziranih štirih letih na račune 11 nacionalnih strank steklo 47 milijonov evrov, ne da bi javnost poznala izvor tega denarja. Ta številka je le vrh ledene gore. Ker obstaja veliko majhnih regionalnih in lokalnih strank, ki prav tako prejemajo donacije, je skupni znesek anonimnih donacij v Franciji po vladnih podatkih več kot trikrat večji.
Včasih je smiselno zaščititi identiteto donatorjev, je dejal Fernando Casal Bertoa, profesor na nottinghamski univerzi, denimo v avtoritarnih državah, kjer podpornikom opozicije grozi preganjanje. A v Evropski uniji to ne velja, je poudaril.
»V Franciji, ki ima dolgo demokratično tradicijo, [imena donatorjev] ne bi smela biti tajna,« je opozoril.
Podobno je v Španiji. Tam imena donatorjev javno objavijo le, če je donacija večja od 25 tisoč evrov.
Vendar obstaja način, da se stranke izognejo tudi temu pravilu – katerikoli član stranke lahko donira več kot 25.000 evrov in v tem primeru pravila o donacijah ne veljajo. Tako politiki in člani strank v strankarske blagajne vplačujejo milijone evrov. Stranka premierja Pedra Sáncheza, socialdemokratska PSOE, vsako leto zbere več kot 11 milijonov evrov, ne da bi ji bilo treba razkriti, kdo so donatorji.
V največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, imena donatorjev objavijo le, če donacija presega 10 tisoč evrov. Toda denar se v blagajne tamkajšnjih strank večinoma zliva v manjših zneskih. Strankam namreč za donacije, manjše od 500 evrov, niti ni treba poznati izvora. Če donacija znaša med 500 in 10 tisoč evri, mora stranka poznati donatorja in o tem obvestiti parlament, ki lahko nato donacije dodatno preiskuje, vendar javnost ostaja v temi. Kar 78 odstotkov donacij nemškim strankam je anonimnih, kažejo ugotovitve projekta.
Podobno je v Sloveniji, kjer je anonimnih 80 odstotkov donacij v analiziranem obdobju. Po zakonu o političnih strankah so javni podatki o donacijah oseb, ki na letni ravni presegajo povprečno bruto plačo. Pri Levici denimo nobena donacija med letoma 2019 in 2022 ni presegla tega praga, zato je delež anonimnih donacij pri tej stranki 100-odstoten. Najmanjši delež anonimnih donacij pa imata Gibanje Svoboda (69 odstotkov) in SDS (72 odstotkov).
Toda lestvica je obrnjena, če namesto deleža upoštevamo absolutne zneske anonimnih donacij. Levica jih je v analiziranem obdobju prejela najmanj, in sicer 43 tisoč evrov, SDS (751 tisoč evrov) in SD (654 tisoč evrov) pa največ.
Najbolj pregledne baltiške države
V državah srednje in vzhodne Evrope – večina jih je v EU vstopila v zadnjih dvajsetih letih – so poročila o financiranju političnih strank večinoma bolj pregledna.
Estonija je verjetno najbolj pregledna država EU. Za 13 strank v tej državi so javno dostopna imena skoraj 50.000 članov, prav tako mesečna članarina. Tudi najmanjše donacije so javno objavljene. Seznami imen in zneskov so objavljeni vsake tri mesece.
Na Poljskem, Češkem in v Romuniji je financiranje podobno pregledno. Stranke vsako leto objavijo višino in izvor vseh donacij – podatki so pogosto zakopani globoko v skeniranih dokumentih z računovodskimi izkazi, a so javni.
Wouter Wolfs, politolog z univerze v Leuvnu, je spomnil, da so morale te države pred vstopom v Evropsko unijo v letih 2004 in 2007 izpolniti vrsto pogojev. »Dejstvo, da so te države želele postati del Evropske unije, je bilo močna spodbuda,« je dejal Wolfs. S transparentnostjo financiranja političnih strank so pokazale, da preprečevanje korupcije jemljejo resno.
Toda ta pravila morajo biti tudi uveljavljena v praksi, je poudaril Wolfs. Del problema je po njegovih besedah, da nadzorni organi niso vedno neodvisni. Tudi če so, so skoraj vsi revizijski organi v Evropi, ki se ukvarjajo s financiranjem političnih strank, podhranjeni, je opozoril.
Bodi naš Veter!
Z vami želimo zasnovati skupnost. Pridruži se Oštru.
Kaj pridobite, če se nam pridružite? Pripravili smo tri programe.