Mandat poslanca Ferenca Horvátha na nitki
Maja Čakarić, Anuška Delić
—
Danes bo o prenehanju mandata poslanca državnega zbora Ferenca Horvátha predvidoma razpravljala mandatno-volilna komisija. Komisija za preprečevanje korupcije je poslanca madžarske narodne skupnosti pozvala, da se mora odločiti med dvema funkcijama. Ta zaplet je posledica novinarskega poročanja Oštra.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth je človek mnogo funkcij. Komisija za preprečevanje korupcije ga je nedavno obvestila, da so nekatere nezdružljive. Vodenju podjetja Minta se je aprila odpovedal, o drugi funkciji se te dni odloča, čas pa se bo v soboto iztekel.
Državni zbor zapleta ne komentira. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa je prepričan, da parlament nima izbire in mora Horvátha postaviti pred vrata.
Kot je izvedel Oštro, bo poslanska skupina Levice danes predlagala razširitev dnevnega reda seje mandatno-volilne komisije (MVK), ki se sestane ob 11. uri, da bi se na njej seznanili s prenehanjem mandata poslanca Horvátha zaradi direktorskega položaja, ki ga je do aprila zasedal v podjetju Minta. O mandatu sicer še ne bodo glasovali.
Ko je Ferenc Horváth na zadnjih parlamentarnih volitvah postal predstavnik madžarske narodne skupnosti v parlamentu, je bil med drugim še:
član vodstva nogometnega kluba Nafta 1903,
svetnik v občini Lendava,
predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS),
direktor podjetja Minta, ki ga je ustanovila PMSNS,
sodeloval je v evropskem združenju za teritorialno sodelovanje.
Hkratno zasedanje nekaterih funkcij je vzbujalo videz morebitnega nasprotja interesov in nezdružljivosti političnih funkciji, zato je Oštro že decembra lani ﹘ ko smo preiskovali naložbo madžarske vlade v bodočo nogometno akademijo v Lendavi, ki jo Horváth podpira ﹘ tako na MVK kot na protikorupcijsko komisijo naslovil več vprašanj. Instituciji sta si primer Ferenca Horvátha tedaj podajali kot vroč kostanj.
O njegovem primeru smo lani spraševali komisijo za preprečevanje korupcije, med dolgotrajnim poizvedovanjem in tudi nekaj sprenevedavimi odgovori pa smo ugotovili, da nismo edini, ki smo se v zvezi s primerom Horváth obrnili nanje.
Podobne pomisleke je imel tudi pripadnik madžarske narodne skupnosti Attila Kovács, do nedavnega svetnik madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik. Pristojnim organom, med drugim KPK, je oktobra 2018 poslal prvo prijavo zoper Horvátha ﹘ zaradi opravljanja politične funkcije v PMSNS. Marca letos jih je obvestil še o njegovem direktorskem položaju v podjetju Minta.
MVK in KPK sta si dolgo belili glavo in druga drugi odstopali zadevo v reševanje in odgovornost.
Kar je videti kot trd oreh za MVK in KPK, za poslanca Horvátha še do nedavnega ni predstavljalo nikakršne zadrege. Kot nam je povedal, se je pred kandidaturo za poslanca narodne skupnosti posvetoval s pravniki in ti v njegovih funkcijah menda niso videli nezdružljivosti z morebitno poslansko.
»Menim, da tudi v tem trenutku ne kršim zakona,« je aprila zaupal Oštru. Povedal je, da delo v PMSNS opravlja honorarno, v podjetju Minta, kjer je bil do nedavnega direktor, pa ni prejemal plačila.
Tiščanje glave v pesek
Po našem lanskem poizvedovanju je KPK januarja ugotovila, da po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije funkcija poslanca Horvátha ni združljiva s funkcijo predsednika PMSNS. Toda zakon o poslancih, ki se uporablja v Horváthovem primeru, hkratnega opravljanja takšnih funkcij ne prepoveduje.
KPK je državnemu zboru takrat naročila, naj dejavnosti poslancev uskladijo tako, da kar »najbolj preprečijo koncentracijo različnih funkcij v eni in isti osebi, saj to lahko pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
Mandatno-volilna komisija se je strinjala s KPK, a ji je kljub temu vrnila žogico. Na seji 10. aprila je sprejela sklep, da mora KPK kot »samostojen in neodvisen državni organ opraviti svojo zakonsko dolžnost in ugotoviti dejstva, ki bi lahko bila oziroma bodo podlaga za odločanje MVK v zadevah ugotavljanja nezdružljivosti poslanske funkcije«.
KPK je sprejela izziv in na seji 25. aprila odločila, da Horváth krši zakon o integriteti in preprečevanju korupcije s tem, ko »opravlja dejavnosti zastopanja kot zakoniti zastopnik oziroma predsednik osebe javnega prava PMSNS«.
Poslali so mu opozorilo o nezdružljivosti funkcij in mu naložili, da naj v 15 dneh od prejema pisanja KPK nezdružljivost odpravi in jo o tem obvesti. To pomeni, da se mora odpovedati bodisi poslanskemu sedežu bodisi vodenju najvišjega političnega organa madžarske narodnostne manjšine.
Ferenc Horváth je za Oštro potrdil, da je obvestilo prevzel 3. maja, vendar se o svojih funkcijah še ni odločil. Opozorila KPK ni želel komentirati.
Enako za zdaj ravna državni zbor oziroma MVK. O ugotovitvi KPK so bili sicer obveščeni, vendar »konkretnega postopka ne morejo komentirati«.
Nedovoljena le pridobitna dejavnost
Izredni profesor za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc, ki je doktoriral iz teme poslanski mandat in nezdružljivost poslanske funkcije, je pritrdil, da politični funkciji sami po sebi res nista nezdružljivi oziroma da »izrecne prepovedi v zakonu ni«.
Je pa zato po njegovem dvomljivo, ali je trenutna zakonska ureditev ustrezna. »Določeni konflikti interesov, kopičenje moči na državni ali samoupravni ravni se lahko pojavijo«, zato meni, da bi bilo smiselno to urediti z zakonom. »Vprašanje je le, ali obstaja politična volja.«
KPK je sicer že v svoji odločitvi januarja opozorila, da je treba zakon o poslancih spremeniti in ga uskladiti z zakonom o preprečevanju korupcije.
Bolj nedvoumno pa zakon o poslancih obravnava opravljanje direktorske funkcije v pridobitni organizaciji, kakršna je Minta. Poslanec mora v treh mesecih po potrditvi mandata prenehati opravljati pridobitno dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca. Če tega ne stori sam, mu po treh mesecih preneha mandat.
Zagorc zato ne razume, zakaj je državni zbor sploh čakal KPK in ni že prej vzel odločitve v svoje roke. »Seveda lahko KPK poda svoje stališče, vendar je gospodar tega postopka parlament. Saj je avtonomen.«
Gre celo za njegovo ustavno dolžnost: »Volivci, pripadniki narodne skupnosti, imajo pravico do volitev, če kateri od poslancev ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije.«
KPK se je na svoji zadnji seji prav tako seznanila s Horváthovim direktorovanjem v podjetju Minta, ki se je aprila sicer končalo.
Resda je Horváth s tem odpravil nezdružljivost poslanske in direktorske funkcije, vendar s polletno zamudo. Predsednik KPK Boris Štefanec je zato prepričan, da »državni zbor nima druge možnosti, kot da sprejme ugotovitveni sklep, da mu mandat preneha«.
Atilla Kovács je poudaril, da »mencanje enih in drugih vsekakor traja že predolgo. Zakonsko določeni trije meseci so že zdavnaj minili«. To po njegovem lahko pomeni samo to, da je Horváthu mandat prenehal, saj je bil direktor podjetja še pol leta po tem. »Zakon je v tem delu jasen. Torej mora državni zbor ugotoviti in potrditi, da mu je mandat prenehal.«
Državni zbor o tem še ni sprejel odločitve.
Na odgovore in odločitve obeh komisij in državnega zbora je do zdaj, kot je povedal za Oštro, čakal tudi Horváth. V tem času se je razbremenil še nekaterih funkcij: ni več v vodstvu nogometnega kluba Lendava, prav tako ne v evropskem združenju za teritorialno sodelovanje.
Januarja je bil ponovno izvoljen na položaj predsednika PMSNS, a še ne ve, kaj bo z njim. Vsekakor bo odločitev o poslanski funkciji sprejel do roka, pravi.
A četudi bi se Horváth odločil, da bo s predsedniške funkcije odstopil, bo imel zadnjo besedo pri tem državni zbor. Čakamo.
POSODOBITEV:
16. 5. 2019: Levica je, kot je napovedala, predlagala razširitev seje mandatno-volilne komisije, vendar se je koalicija strank, v kateri so bile LMŠ, SDS, SNS in Desus, odločila, da predloga ne bodo podprle. O mandatu poslanca Ferenca Horvátha tako danes niso razpravljali.
Mora pa poslanec še vedno do sobote sporočiti svojo odločitev KPK. Opozorili so ga, da mora odpraviti nezdružljivost funkcij in se odpovedati bodisi svojemu mestu v PMSNS bodisi poslanskemu stolčku.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.