Javni značaj premoženjskih podatkov v predalu ministrstva

Klara Škrinjar



Komisija za preprečevanje korupcije je pripravila predlog zakonskih sprememb, ki bolj natančno in jasno opredeljujejo premoženjske podatke, ki jih morajo funkcionarji sporočati komisiji, obenem pa tudi razširja nabor podatkov, ki bi morali biti po mnenju komisije javnega značaja.

 

Vizualizacija: Mashoni

 

Podatki o premoženju slovenskih funkcionarjev so le delno javni. Okleščeni so skorajda vseh podrobnosti, ki jih javnost potrebuje za nadzor in oceno, ali so spremembe premoženja posameznega funkcionarja skladne z njegovimi prihodki. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pripravila predlog sprememb zakonodaje, ki določa večjo javnost podatkov, a ta za zdaj ostaja v predalu pravosodnega ministrstva. 

KPK je pristojna za zbiranje premoženjskih podatkov in nadzor nad njimi. Že februarja lani je ministrstvu za pravosodje poslala predlog sprememb zakonodaje na področju premoženjskega stanja funkcionarjev, med drugim 46. člena, ki določa javno objavo podatkov o spremembah premoženja, in ga priporočila za obravnavo na vladi. 

Leto dni pozneje so se predstavniki ministrstva za pravosodje po informacijah, ki smo jih zbrali v uredništvu, udeležili sestanka na temo sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v prostorih komisije. Šlo je za uvodni sestanek, a so ugotovili, da ima priprava nove resolucije o preprečevanju korupcije prednost.

Morebitna večja javnost podatkov bo zato morala počakati. Kot pravijo na ministrstvu, predlaganih sprememb letos ne bodo obravnavali. 

KPK meni, da so določbe, ki urejajo področje premoženjskega stanja (predvsem zbiranje in objavo podatkov zavezancev), »premalo določne, kar bi lahko pripeljalo do morebitnega nezakonitega delovanja komisije«. Da so zdaj objavljeni podatki nezadostni, je potrdil Oštrov projekt Detektor premoženja.

 

Toda nejasnosti zakonskih določb, ki so jih zaznali ob izvajanju zakona, ne morejo odpraviti sami, za to je treba spremeniti zakon, menijo na KPK. »Predvsem določbe 42., 43. in 46. člena so namreč le na videz jasne, saj je v njih mnogo dvoumnosti in pomensko ohlapnih besed,« so zapisali v predlogu novele.

Navedeni členi zadevajo opredelitev podatkov o premoženjskem stanju, njihov javni značaj in poročanje o spremembah premoženjskega stanja med mandatom. 

KPK za več dostopa javnosti

KPK je v predlogu bolj natančno in jasno opredelila podatke, ki so jih funkcionarji dolžni sporočati komisiji, prav tako je podrobno določila in razširila nabor podatkov, ki bi po njenem mnenju morali biti javnega značaja.

 

Obstoječa javna objava premoženjskih podatkov. Foto: posnetek zaslona

 

Pri nepremičninah so zdaj javni podatki o vrsti, velikosti, državi, katastrski občini in lastniškem deležu, KPK pa meni, da bi morali biti javni tudi podatki o parcelni številki, številki stavbe in številki posameznega dela stavbe ali ID znaku nepremičnine. 

Pri premičninah je zdaj javen samo podatek, ali je funkcionar »pridobil« ali »odsvojil« premičnino, po predlogu KPK pa bi bila javna tudi podatka o njeni vrsti in vrednosti. Prav tako bi bila po novem javna vrednost prihrankov ali njihove odsvojitve, če bi presegala 10.000 evrov. Zdaj je javen le nevsebinski podatek o tem, ali je funkcionar »pridobil« ali »odsvojil« več kot 10.000 evrov.

Funkcionarji zdaj o premoženju poročajo na začetku mandata, nato pa do konca mandata le še o spremembah. Če je funkcionar denimo na položaju ali različnih položajih več kot deset let, KPK nima več vira podatkov za ugotavljanje morebitnega nesorazmernega povečanja premoženja. Po področnem zakonu dokumentacijo hrani samo deset let, po poslovniku komisije pa ne obravnava zadev, starejših od pet let. Zdaj predlagajo, da bi dolgoletni funkcionarji o premoženjskem stanju poročali vsaka štiri leta.

 

KPK še predlaga, da se z zakonom natančno določi elektronsko posredovanje obrazcev. »V praksi namreč komisija ugotavlja, da so zavezanci zamudili rok za poročanje, saj so šele takrat, ko so želeli oddati obrazec, ugotovili, da je za izpolnitev obrazca potrebna elektronska identifikacija (SMSpass, elektronsko digitalno potrdilo ipd.).«

Da bi se izognili administrativnim prekrškom, predlagajo še novo globo za odgovorno osebo organa, ki komisiji ne posreduje seznama zavezancev za poročanje o premoženjskem stanju.

Pravosodno ministrstvo je sicer že v preteklosti opozorilo, da je za doseganje namena zakona treba objaviti več podatkov, kot jih objavlja komisija. »Še vedno menimo, da že veljavni ZIntPK, ki je bil v tem delu spremenjen leta 2020, ustrezno določa nabor podatkov, ki jih zavezanci poročajo KPK v elektronskem obrazcu, in omogoča tudi, da se nekateri osebni podatki (npr. emšo in davčna številka, naslov nepremičnine), ki z vidika namena javne objave niso potrebni, za javno objavo prikrijejo,« so avgusta pojasnili za Oštro.

Zakon pod drobnogledom sodišča

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije že 14 let določa, da so podatki o spremembah premoženja najvišjih funkcionarjev med njihovim mandatom javni. Kljub temu jih KPK objavlja šele od februarja 2022, a v zelo skopem obsegu, brez točnih vrednosti in drugih podrobnosti. Tudi začetnega stanja, torej, kolikšno je bilo funkcionarjevo premoženje ob nastopu funkcije, ne kažejo. 

Če državljana tako zanima, ali je funkcionar pridobil nepremičnine, deleže v podjetjih, vrednostne papirje, prihranke ali dolgove, bo iz podatkov KPK lahko izvedel, ali jih je funkcionar »pridobil« ali »odsvojil«, brez podrobnih informacij o premoženju in njegovi vrednosti. 

Oštro je sicer od KPK zahteval kopije obrazcev, na katerih so člani aktualne vlade, državni sekretarji in poslanci poročali o spremembah svojega premoženja. Toda komisija je dostop delno zavrnila, češ da ne gre za javne podatke, saj so javni le skupni podatki o istovrstnem premoženju in ne konkretni podatki o posameznem premoženju.

Pri tej interpretaciji se je komisija sklicevala na mnenje informacijskega pooblaščenca. Tudi ta je pritožbo Oštra na odločitev KPK zavrnil kot neutemeljeno, zaradi česar je Oštro na upravnem sodišču aprila lani vložil tožbo. Z njo zahteva odpravo zavrnilne odločbe in dostop do kopij premoženjskih obrazcev.

Tožena stranka, informacijski pooblaščenec, je na tožbo odgovorila, na njen odgovor pa se je odzval tudi Oštro. Zdaj je na potezi upravno sodišče – to lahko odloči o tožbi oziroma razpiše obravnavo.

 
 

Postopek, ki ga je Oštro sprožil pred upravnim sodiščem, traja že več kot leto dni. Že zdaj pa lahko javnost premoženje najvišjih političnih funkcionarjev spremlja na Oštrovi platformi Detektor premoženja, kjer so prosto dostopni vsi podatki, ki jih je pridobilo in preverilo uredništvo.

V preiskavi so novinarji funkcionarje prosili za prostovoljno posredovanje kopij premoženjskih obrazcev. Doslej so jih z uredništvom delili štirje od 21 članov vlade, 19 izmed 50 državnih sekretarjev in 13 poslancev od 88, ki so bili ob objavi projekta na položaju. Kooperativnost vseh treh skupin funkcionarjev je tako zgolj 23-odstotna.