Neznani pesticid v prehranski verigi
Anuška Delić
—
Klorpirifos. Tako se imenuje insekticid, ki se po svetu, tudi v Sloveniji, uporablja za zatiranje škodljivcev na raznovrstnih pridelkih. Od tam roma na krožnike. Strokovnjaki so v nizu študij potrdili povezavo med izpostavljenostjo najmlajših otrok klorpirifosu in motnjami v razvoju možganov. Zdaj je na preizkušnji evropska komisija, ki odloča o novem dovoljenju za uporabo.
Foto Pixabay
Konec septembra 2016 je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru v preiskavo sprejel vzorec jabolk iz Srbije, namenjenih za predelavo. Preiskali so ga na vsebnost pesticidov in odkrili, da količina klorpirifosa presega mejne vrednosti, določene z evropskimi uredbami.
Vzorec, pridobljen med izvajanjem uradnega nadzora ob uvozu, je bil neskladen s predpisi. V oceni tveganja so ugotovili, da vsebnost klorpirifosa pomeni »sprejemljivo tveganje za zdravje odraslih in nesprejemljivo tveganje za zdravje otrok«.
Ocenili so, da vzorec ni varen za zdravje, kažejo dokumenti, ki jih je Oštru.si posredovala uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pojasnili so še, da je bil del pošiljke predelan v jabolčni kis, ki so ga pozneje v navzočnosti inšpektorja uničili. »Preostanek jabolk je bil uporabljen za krmljenje divjih živali.«
Inšpekcija UVHVVR je poostrila nadzor nad pošiljkami jabolk iz Srbije, informacije o tem primeru pa je uprava poslala tudi v evropski sistem hitrega obveščanja (RASFF). V njem si pristojni nacionalni organi v državah članicah EU in Efte ter ključni evropski organi izmenjujejo podatke in varnostna opozorila.
»Zaradi sistema RASFF so bila številna varnostna tveganja v prehrani preprečena, preden so lahko škodila evropskim potrošnikom,« zagotavljajo na spletnem mestu RASFF.
Toda ko se je sistem zganil, so bila živila pogosto že zaužita. In nadzoru se je izmuznil vsaj insekticid klorpirifos, ki ga številne raziskave povezujejo s hudimi motnjami v razvoju otrok. Znanstveniki so namreč potrdili povezavo med izpostavljenostjo fetusa klorpirifosu in razvojem avtizma, Aspergerjevega sindroma ter doseganjem slabših rezultatov na testih inteligence.
Otroci in odrasli so klorpirifosu izpostavljeni prek kontaminiranih živil, med katerimi sta pri nas pretežno sadje in zelenjava.
Sledi prepovedanega insekticida
Klorpirifos se uporablja za zatiranje škodljivcev v vinogradih, na jablanah in drugih kmetijskih pridelkih. V Sloveniji je po podatkih registra fitofarmacevtskih sredstev naprodaj pod blagovnimi znamkami Daskor 440 (proizvajalec Arysta LifeScience Benelux), Pyrinex M22 in Reldan 22 EC (oba Dow AgroSciences).
“Kar tretjina vzorcev, v katerih so odkrili sledove klorpirifosa, ki je pri nas prepovedan, je izvirala iz Slovenije.”
Reldan in pyrinex sta učinkoviti sredstvi za zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca bolezni zlate trsne rumenice. Po pravilniku o ukrepih za preprečevanje širjenja te bolezni je zatiranje v vinogradih obvezno. UVHVVR vsako leto izda natančno navodilo z informacijami o uporabi različnih fitofarmacevtskih sredstev za boj proti škržatku, tudi klorpirifos-metila.
Vsebujeta ga obe škropivi, sicer pa se klorpirifos-metil po podatkih evropske baze pesticidov sme uporabljati v 18 državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Klorpirifos pri nas ni dovoljen, ga pa uporabljajo v 21 državah članicah. Kljub temu konča na slovenskih krožnikih.
UVHVVR izvaja letne programe spremljanja vsebnosti ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora. Med letoma 2013 in 2018 je v teh odkrila 165 vzorcev s sledovi klorpirifosa, vendar ne v količinah, ki bi presegale zakonsko določene mejne vrednosti.
Uprava je v 87 odstotkih teh vzorcev odkrila klorpirifos, v 11 odstotkih klorpirifos-metil in v dobrih dveh odstotkih primerov oba insekticida. Kar tretjina vzorcev, v katerih so odkrili sledove klorpirifosa, ki je pri nas prepovedan, je izvirala iz Slovenije.
Čeprav je pri nas na voljo le klorpirifos-metil, se lahko njegov »bratranec« klorpirifos znajde tudi v hrani Slovencev. V EU velja načelo prostega pretoka blaga, uvozijo ga v živilih iz neevropskih držav, pa tudi uporabe na črno ne kaže izključiti. Klorpirifos namreč prodajajo v vseh sosednjih državah.
Najpogostejša živila s sledovi klorpirifosa ali klorpirifos-metila
Vzorce je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) odvzela med letoma 2013 in 2018 v letnih programih preiskav živil na vsebnost ostankov pesticidov.
Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; obdelava podatkov Anuška Delić/Oštro
Opombe: V podatkih UVVHR je pri enem vzorcu paprik določeno, da je šlo za vrsto paprike babura, pri enem vzorcu grozdja pa, da je šlo za belo grozdje.
Na seznam vseh živil, pri katerih so odkrili sledove klorpirifosa ali klorpirifos-metila.
V EU najmanj 5 odstotkov vzorcev živil s klorpirifosom
Najpogosteje so klorpirifos odkrili v jabolkih, pomarančah, grozdju, limonah, grenivkah in hruškah.
Od leta 2016 do konca leta 2018 so skupno le štirje vzorci pri nas vsebovali več klorpirifosa od predpisanih mejnih vrednosti; trije so bili ocenjeni kot varni za potrošnike.
Poleg že omenjenega primera srbskih jabolk za predelavo je bila vsebnost presežena tudi v vzorcu jabolk sorte jonagold, prav tako iz Srbije. Neskladna sta bila še vzorca zelenega čaja Daoli in čaja Lipid Care, oba iz Kitajske.
Klorpirifos in klorpirifos-metil sta zelo nevarna za vodne živali in tudi čebele. Ko je UVHVVR leta 2016 preiskovala pomor čebel na območju Murske Sobote, so med ostanki pesticidov v odvzetih vzorcih čebel denimo odkrili sledove klorpirifosa.
Da sta oba klorpirifosa zelo škodljiva, je neizpodbitno. Ni pa še jasno, koliko je njuna uporaba nevarna za vse žive organizme.
Skupina novinarjev iz Belgije, Danske, Francije, Poljske, Slovenije, Španije, Švedske, Norveške in Združenih držav Amerike je več mesecev preiskovala svet klorpirifosa. Svoje ugotovitve je objavila danes.
Podatki evropske agencije za varno hrano, ki so jih pridobili novinarji, kažejo, da so klorpirifos in klorpirifos-metil našli v 5,5 odstotka vzorcih živil (76.200), ki so jih leta 2016 odvzeli v vseh državah članicah EU. Če bi vzeli samo naključno izbrano nepredelano rastlinsko hrano, pa je evropsko povprečje 6,2 odstotka, kar so izračunali v nevladni organizaciji Pesticide Action Network Europe.
Na ravni skupine novinarjev iz osmih držav so nacionalni organi izsledili klorpirifos v približno treh odstotkih vseh vzorcev.
Šestletno slovensko povprečje (2013–2018) smo pri Oštru.si izračunali na podlagi podatkov UVHVVR o vzorcih s klorpirifosom in številu vseh odvzetih vzorcev, o čemer uprava poroča v letnih poročilih. V Sloveniji ta insekticid vsebuje povprečno 3,3 odstotka vzorcev.
Sami svoji »regulatorji«
V EU je klorpirifos in klorpirifos-metil dovoljeno uporabljati od leta 2006. Dovoljenje bi se moralo izteči konec januarja letos, vendar je evropska komisija zanju odobrila enoletno podaljšanje uporabe. Zdaj je na potezi kar sama, saj se mora odločiti, ali jima ga bo ponovno podelila.
To naj bi se zgodilo najpozneje do jeseni, pri čemer naj bi bila odločitev po neuradnih informacijah novinarjev za klorpirifos negativna, v zvezi s klorpirifos-metilom pa še ni informacij.
Toda pri francoskem časniku Le Monde, ki je partner novinarskega preiskovalnega projekta, so zdaj ugotovili, da je bil klorpirifos na ravni EU dovoljen za uporabo na podlagi ene same študije o ključnem zdravstvenem tveganju – razvojni nevrotoksičnosti. Bila je iz leta 1998, a neodvisni pregled te študije je skoraj dve desetletji pozneje dokazal, da je izključila podatke o škodljivih učinkih na možgane.
Trije okoljski znanstveniki pod vodstvom Axla Mieja z inštituta Karolinska na Švedskem so ugotovili, da je raziskave in preizkuse, ki so bili podlaga za odobritev uporabe klorpirifosa v Evropi, financiral proizvajalec škropiva reldan – ameriška korporacija Dow Chemicals (danes Corteva Agriscience).
Mie in sodelavci so v lanski študiji o »varnosti pri ocenjevanju varnosti pesticidov« na primerih klorpirifosa in klorpirifos-metila dokazali, da je evropske agencije z nepravilnim strokovnim poročanjem zavedel prav proizvajalec.
Axel Mie, izredni profesor na oddelku za klinično znanost in izobraževanje pri inštitutu Karolinska, je skupaj s kolegi dokazal, da je proizvajalec klorpirifosa zavedel evropske organe. Foto Inštitut Karolinska
Med drugim so še razkrili, da so Dowovi lastni podatki že leta 2000 pokazali, da klorpirifos vpliva na razvoj malih možganov pri podganah. Teh ugotovitev ni mogoče najti v dokumentaciji pristojnih evropskih organov o izdaji dovoljenja škropivu, za katero je strokovne podlage prispeval sam Dow.
Korporacija je v odgovoru novinarjem sporočila, da je klorpirifos »eden izmed najbolj preučevanih izdelkov za zaščito pridelka na svetu in je trenutno registriran v okrog sto državah«. Dodali so, da morajo politiko usmerjati »celostna znanost in podatki« ter pregleden regulatorni sistem.
In še: po prepričanju družbe Dow uporaba klorpirifosa »temelji na petih desetletjih praktičnih izkušenj, zdravstvenega nadzora proizvodnih delavcev in več kot 4000 študijah in poročilih o zdravstvenih, varnostnih in okoljskih vidikih uporabe«.
Znanstveniki za popolno prepoved
Kdor hoče neki izdelek prodajati, mora dokazati, da je ta varen, in akademsko raziskovanje je pri tem partner, je novinarjem povedal Thomas Backhaus, profesor ekotoksikologije in okoljskih znanosti na univerzi v Göteborgu na Švedskem.
»Nobene neodvisne ustanove ni, ki bi izvajala ali ponovno izvajala preizkuse, na katerih temeljijo sklepi, in tako podatkom industrije [pesticidov] slepo verjamemo. Predpostaviti moramo, da industrija ne goljufa,« je še dejal.
Kot pravi, je dolgo trajalo, da se je klorpirifos uvrstil med »odvratne« pesticide, sploh v primerjavi z glifosatom, o katerem se v javnosti veliko govori. »Ljudje lažje prenašamo herbicid, kot je glifosat, ki ubija plevel, saj nimamo klorofila, da bi mu bili neposredno izpostavljeni. Pri insekticidih pa imamo težavo, saj učinkujejo na vse razvijajoča se živa bitja, vključno z ljudmi.«
Po zadnjih izsledkih in opozorilih strokovnjakov varne izpostavljenosti klorpirifosu, zlasti za otroke, ni. Še več, nekateri so prepričani, da je edini varen odmerek ničeln.
Mednje sodi Philippe Grandjean, profesor okoljske medicine na univerzi južne Danske in na fakulteti za javno zdravje univerze Harvard, ki je opozoril, da so raziskave potrdile možganske okvare tudi pri najmanjši količini klorpirifosa, ki jo je še mogoče izmeriti. »To po definiciji pomeni, da je nemogoče najti odmerek, ki bi bil sprejemljiv za uporabo – ta odmerek mora biti nič.«
Leonardo Trasande, podpredsednik za raziskave na oddelku za pediatrijo medicinske fakultete pri univerzi v New Yorku, je letos v knjigi o hormonskih motilcih Sicker, Fatter, Poorer dokazal, da klorpirifos med nosečnostjo poškoduje razvijajoče se možgane zarodka. Povzroči lahko avtizem, sindrom hiperaktivnosti in druge možganske okvare.
»Imamo tudi nove informacije iz laboratorijev, ki kažejo, da ta pesticid negativno vpliva na optimalni razvoj možganov pri majhnih otrocih.«
13 milijonov točk na testih inteligence na leto
Tudi francoska profesorica biologije Barbara Demeneix iz pariškega laboratorija za endokrine motilce, svetovno znana strokovnjakinja za delovanje ščitnice in razvoj možganov, poudarja, da klorpirifos lahko ovira razvoj možganov.
»Znanstveni dokazi jasno kažejo, da ima izpostavljenost klorpirifosu pred rojstvom učinke na inteligenčni količnik in debelino možganske skorje. Klorpirifos je toksičen za centralni živčni sistem, to je nevrotoksičen, in je endokrini motilec, vpliva zlasti na izločanje ščitničnih hormonov.«
To so s sodelavci pred sedmimi leti potrdili v raziskavi, ki jo je vodila Virginia Rauh z Mailmanove fakultete za javno zdravje pri univerzi Columbia. »Nedavno je francoski raziskovalec Vincent Laudet nedvoumno dokazal, da je klorpirifos kemična snov, ki moti delovanje ščitnice. Vprašamo se lahko, zakaj ga še niso prepovedali.«
Kemična formula klorpirifosa
Klorpirifos sodi v skupino organofosfornih insekticidov, med katerimi jih je nekaj v EU že bilo prepovedanih za uporabo. V raziskavi, ki jo je Demeneixova s sodelavci objavila leta 2015, so izračunali, da je bila izpostavljenost organofosfornim insekticidom v Evropi povezana »z izgubo 13 milijonov točk na testih inteligence in s 59.300 primeri duševne prizadetosti, kar stane 146 milijard evrov na leto«.
Mario Lešnik, redni profesor in nekdanji dekan fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri mariborski univerzi, pričakuje, da bodo vse organofosforne insekticide umaknili s trga, »ker učinki po novih standardih preprosto ne bodo več sprejemljivi«. Pojasnil je, da je bilo že večkrat blizu tega, da bodo klorpirifos umaknili s trga, tako kot so mnoge druge organofosforne insekticide.
»Snovem, kot je klorpirifos, so uporabo nekako podaljšali tako, da so zmanjšali hektarski odmerek in spremenili formulacijo pripravka, kar je omogočilo manj negativnih eko-toksikoloških učinkov in običajno tudi zmanjšanje ostankov v pridelkih. Z zmanjšanjem ostankov so verjetno prišli pod toksikološko mejo nesprejemljivih učinkov.«
V študije, ki smo mu jih posredovali, se ni poglabljal, je pa dodal, da so »razlike med organofosfornimi insekticidi (na primer klorpirifos proti diazinonu) manjše, kot smo mislili«.
Trije drugi slovenski strokovnjaki se niso odzvali na našo prošnjo za komentar.
Diazinon je v EU prepovedan od leta 2006. Prve dokaze, da je zelo nevaren za žive organizme, so odkrili že v 80. letih prejšnjega stoletja.
Za mnenje o študijah, ki klorpirifos povezujejo z možganskimi okvarami, smo prosili toksikologinjo Lucijo Perharič z nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je bila leta 2005 in 2006 (so)avtorica toksikoloških ocen tveganja pri uporabi škropiv pyrinex in reldan.
Pojasnila je, da je njena sodelavka Tanja Fatur na prošnjo UVHVVR pripravila odgovore na vprašanja, ki smo jih poslali z Oštra.si. Za zdaj nima temu kaj dodati, je zapisala.
Z uprave za varno hrano pa so odgovorili, da so te študije del ocenjevalnega postopka za ponovno odobritev dovoljenja za uporabo klorpirifosa in klorpirifos-metila, ki še poteka. V tem postopku pregledajo in strokovno ocenijo »izsledke, pridobljene na mikroorganizmih, celičnih kulturah, laboratorijskih živalih in v epidemioloških študijah«. Upoštevajo tudi podatke o zdravju delavcev in morebitnih zastrupljencev, pregledujejo »vso razpoložljivo javno objavljeno literaturo, kar vključuje tudi študije, ki jih omenjate«.
Za presojo varnosti klorpirifosa »so bile na laboratorijskih živalih izvedene študije vpliva na razmnoževanje in razvoj zarodkov, v katerih so bile matere pred parjenjem, med gestacijo in laktacijo izpostavljene klorpirifosu. Prav tako so bile izvedene študije mehanizma nevrotoksičnosti«.
Dodali so še, da mejne vrednosti klorpirifosa in klorpirifos-metila »temeljijo na rezultatih študije mehanizma nevrotoksičnosti v različnih življenjskih obdobjih« in da so sprejemljivi odmerki določeni »na podlagi najvišje vrednosti, ki pri laboratorijskih živalih ni povzročila škodljivega učinka in upoštevajo faktor negotovosti 100«.
Zagotovili so, da bodo sodelovali pri obravnavi obeh insekticidov na ravni evropske agencije za varno hrano.
Ena izmed študij, ki smo jo posredovali UVHVVR, je bila tista, v kateri je Mie s sodelavci ugotovil, da je najverjetneje prav Dow financiral raziskave nevrotoksičnosti, ki jih omenjajo v odgovoru. Toda tega niso komentirali.
Pobudnici čezmejnega preiskovanja klorpirifosa sta bili danski organizaciji Investigative Reporting Denmark in Danwatch. Izvedli so ga v sodelovanju z novinarji iz Belgije (Knack), Francije (Le Monde), Norveške (Dagbladet), Poljske (Newsweek), Slovenije (Oštro), Španije (El Confidencial), ZDA (Midwest Center for Investigative Reporting) in z Andrewom Wasleyjem iz Velike Britanije. Preiskovalni projekt je podprl Journalismfund.eu.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.
