Komisija privatizira strokovno podporo državam pri reformah
Matej Zwitter, novinarji projekta Recovery Files
—
Evropska komisija za pomoč državam članicam pri izvedbi reform vedno pogosteje angažira zasebna svetovalna podjetja. Sloveniji glede spodbujanja obnovljivih virov svetuje odvetniška pisarna s poslovnimi povezavami v energetiki, pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost pa pomaga podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem pri prijavah na razpise.
Novembra lani so se predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter za infrastrukturo sestali z uslužbenci evropske komisije. Pogovarjali so se o spodbujanju uporabe obnovljivih virov v slovenskem energetskem sistemu. Toda sestanka niso vodili javni uslužbenci, temveč predstavniki zasebnega svetovalnega podjetja.
Šlo je za uvodni sestanek v projektu RES Slovenija, v okviru katerega ministrstvi načrtujeta analizo potenciala in ovir za gradnjo elektrarn na obnovljive vire energije ter pripravo priporočil in komunikacijske strategije za povečanje deleža energije iz teh virov.
Rezultati projekta bodo osnova za reformo spodbujanja obnovljivih virov, ki jo je Slovenija obljubila v načrtu za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega črpa sredstva iz evropskega mehanizma, ustanovljenega za pomoč državam po pandemiji covida-19. Za pomoč pri izvedbi projekta se je Slovenija leta 2020 obrnila na evropsko komisijo.
Toda komisija je izvajanje pomoči prepustila zunanjim izvajalcem v koordinaciji mednarodne družbe Ernst & Young. Ta je pri organizaciji sestankov in pripravi priporočil glede razvoja energetike sodelovala z odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je v lanskem letu od javnih energetskih podjetij za svoje storitve prejela več kot 4 milijone evrov.
Komisija je zunanjim izvajalcem prepustila tudi tehnično pomoč pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Uradu, ki je zanj pristojen, bo svetovala družba PwC, ki obenem slovenskim podjetjem ponuja pomoč pri prijavi na razpise za evropska sredstva.
Projekta sta del naraščajočega trenda uporabe zasebnih svetovalnih podjetij pri zasnovi ali izvedbi reform, ki jih podpira evropska komisija, kažejo ugotovitve novinarjev iz več evropskih držav, tudi Oštra, ki sodelujejo v projektu Recovery Files pod vodstvom nizozemskega portala Follow the money.
Evropska komisija je lani zasebnim svetovalcem izplačala nekaj več kot 50 milijonov evrov za pomoč državam članicam pri izvedbi reform. Največji prejemnik je bilo irsko svetovalno podjetje AARC, sledili pa sta belgijska podružnica mednarodne mreže svetovalnih podjetij PwC in belgijska podružnica Ernst & Younga.
Komisija ne obvladuje navzkrižij interesov
Države članice lahko evropsko komisijo za pomoč pri načrtovanju ali izvedbi reformnih programov zaprosijo prek instrumenta tehnične pomoči. Kot so novinarjem projekta Recovery Files pojasnili na evropski komisiji, se je približno 60 odstotkov prošenj v lanskem letu nanašalo na izvedbo reform, h katerim so se države članice zavezale v načrtih za okrevanje po pandemiji.
Komisarka za inovacije Mariya Gabriel je instrument tehnične pomoči v nagovoru v evropskem parlamentu januarja lani označila za »kohezijsko politiko javne uprave«. Toda namesto denarja, ki ga komisija namenja prek klasične kohezijske politike, v okviru tehnične pomoči ponuja strokovno znanje.
Pomoč bi sicer lahko izvajali strokovnjaki komisije, toda ta storitve vedno pogosteje prenese na zunanje izvajalce. Leta 2016 je denimo zasebnim podjetjem v ta namen izplačala 2,4 milijona evrov, devet odstotkov sredstev za tehnično pomoč. Do lani se je znesek povišal na 51,6 milijona evrov oziroma 40 odstotkov vseh sredstev, kažejo podatki komisije.
Vedno pogostejše zanašanje na svetovalna podjetja je opazilo tudi evropsko računsko sodišče, ki je junija letos o tem objavilo posebno poročilo. Ni se sicer omejilo le na porabo za instrument tehnične pomoči, temveč je obravnavalo sklepanje vseh svetovalnih pogodb, ki po njihovih ugotovitvah prav tako narašča.
Med drugim so ugotovili, da komisija ni zadovoljivo spremljala, upravljala in zmanjševala tveganj zaradi prevelike odvisnosti od posameznih svetovalcev, konkurenčnih prednosti, koncentracije ponudnikov in navzkrižij interesov.
Navzkrižje interesov se lahko pojavi že, če ima svetovalno podjetje poslovni interes v sektorju, glede katerega svetuje, je leta 2020 opozorila evropska varuhinja človekovih pravic, ko je presojala odločitev evropske komisije, da izvedbo študije o vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev v evropska bančna pravila zaupa investicijskemu skladu BlackRock.
»Če ima ponudnik neposreden ali posreden finančni interes na določenem trgu, ker vanj vlaga ali upravlja naložbe, obstaja jasno tveganje, da lahko ti interesi vplivajo na izid njegovega dela, ki utegne biti takšen, da bo njemu v prid,« je opozorila.
Tudi pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost nekatere svetovalne pogodbe predstavljajo tveganje za navzkrižje interesov. Španska vlada je denimo za pomoč pri pisanju poglavja o energetiki najela svetovalno družbo Deloitte. Ta obenem svetuje naftnemu podjetju pri pridobivanju sredstev iz sklada za okrevanje, sodeluje z nacionalnim združenjem za vetrno energijo in svetuje na področju uvedbe vodika v energetiki, enega izmed strateških projektov v španskem načrtu.
»Mislim, da je odločitev o skladu BlackRock zelo relevantna,« je pogodbo z Deloittom komentiral Kenneth Haar, raziskovalec pri nevladni organizaciji Corporate Europe Observatory. »Španska vlada je izbrala svetovalca, ki je močno prepleten z velikimi energetskimi podjetji.«
Od svetovanja do zakonskih predlogov
Slovenija, v nasprotju s Španijo, svetovalcev za projekt spodbujanja obnovljivih virov energije ni izbrala sama, temveč je za pomoč zaprosila evropsko komisijo, ta pa je izvedbo prepustila družbi Ernst & Young. Toda svetovalci, ki jih je izbrala, niso povsem brez interesov v sektorju, glede katerega svetujejo.
Ernst & Young namreč pri analizi zakonodajnih, upravnih in drugih ovir za hitrejše razogljičenje slovenskega elektroenergetskega sistema ter pripravi priporočil za njihovo odpravo sodeluje z odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji.
Ta je po podatkih baze Erar od leta 2015 prejela 9,8 milijona evrov od holdinga slovenskih elektrarn. Energetika Ljubljana, denimo, je v tem času plačala za 1,7 milijona evrov storitev te odvetniške družbe.
Pisarna na svojem spletnem mestu kot eno izmed strokovnih področij, ki jih pokriva, navaja energetiko. Eden od partnerjev, Robert Prelesnik, ki je tudi član strokovne skupine projekta RES Slovenija, pa v življenjepisu poudarja, da je vodilnemu tujemu energetskemu podjetju pomagal pri vstopu na slovenski trg.
V odvetniški pisarni so po posvetovanju z državnimi institucijami, investitorji, nevladnimi organizacijami in drugimi pripravili osnutek končnega poročila o ovirah za nadaljnji razvoj uporabe obnovljivih virov energije. V osnutku, ki so ga Oštru posredovali z ministrstva za infrastrukturo, so popisali tudi primere dobre prakse in predlagali ukrepe za odpravo ovir.
Nekatere izmed predlaganih rešitev je vlada vključila v predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Ministrstvo za infrastrukturo je zakon septembra poslalo v javno obravnavo, ki še poteka. Ena od teh rešitev je, da bi država določila območja, primerna za gradnjo sončnih in vetrnih elektrarn, ter sprejela podlage za njihovo umestitev v prostor. Dovoljena bi bila tudi postavitev sončnih elektrarn ob cestah in na umetnih vodnih površinah.
V odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji so na vprašanje Oštra, kako obvladujejo morebitna navzkrižja interesov pri svetovanju državnim organom, pojasnili, da dosledno spoštujejo zakon o odvetništvu in kodeks odvetniške poklicne etike, tudi pravila glede obvladovanja navzkrižnih interesov, neodvisnosti od vsakega zunanjega vpliva, lojalnosti in zaupnosti ter nezdružljivosti s posli, ki niso združljivi s častjo in neodvisnostjo odvetništva.
Poudarili so, da so k sodelovanju povabili več kot sto organizacij, na posvetih pa je sodelovalo skupno več kot 60 udeležencev iz državnih institucij ter zasebnega in nevladnega sektorja. Do zdaj noben izmed udeležencev, ministrstva ali evropska komisija niso izrazili pomislekov glede neodvisnosti kogarkoli od udeleženih v projektu, so poudarili.
V Ernst & Youngu se na vprašanja Oštra niso odzvali, medtem ko so na ministrstvu za infrastrukturo pojasnili, da so le upravičenci do pomoči, izvajalca pa je izbrala evropska komisija.
Svetovalci na obeh straneh
Evropska komisija je tehnično pomoč pri izvedbi projektov iz načrta za okrevanje in odpornost prek svetovalnih podjetij zagotovila še zdravstvenemu in finančnemu ministrstvu.
Ministrstvo za zdravje izvaja projekt E-zdravje za zdravo družbo, v okviru katerega bodo s pomočjo svetovalne družbe Ernst & Young pripravili strategijo digitalizacije zdravstva in investicijski načrt. Za Oštro so pojasnili, da bodo strategijo javnosti predstavili konec leta.
Ministrstvu za finance pa pri pripravi makroekonomskega modela za ocenjevanje vpliva podnebne in energetske politike na slovensko gospodarstvo svetuje irsko podjetje AARC, ki svetuje državnim ustanovam in mednarodnim organizacijam.
Svetovalno podjetje PwC bo pomagalo tudi uradu za okrevanje in odpornost pri finančnem ministrstvu. Pristojen je za usklajevanje in spremljanje izvedbe načrta za okrevanje in odpornost, med drugim za preverjanje doseganja mejnikov, o čemer poroča vladi in evropski komisiji.
PwC bo uradu pomagal pri izvedbi načrta za okrevanje, med drugim z izboljšanjem koordinacije, nadzora, projektnega upravljanja in poročanja. Strokovnjaki PwC so sodelovali tudi pri analizi funkcionalnosti informacijskih sistemov za spremljanje načrta in izobraževali njihove uporabnike na vseh vključenih ministrstvih.
Toda PwC obenem podjetjem ponuja svetovanje pri prijavah na razpise za evropska sredstva. »Za naše stranke vodimo postopek prijave na razpis, spremljamo proces ter opravimo zaključni pregled,« so leta 2018 navedli v brošuri z naslovom EU sredstva, vzemite, kar vam pripada!.
Pri tem podjetju, kot kaže, pomagajo tudi izkušnje z javnim sektorjem. PwC je »vodilni ponudnik evropskih strukturnih in investicijskih skladov«, saj »že vrsto let sodeluje z evropsko komisijo, njenimi organi, z evropsko investicijsko banko, evropskim parlamentom, evropsko centralno banko in drugimi ustanovami Evropske unije ter z organi posameznih držav članic«.
Slovenski podružnici PwC smo vprašanja poslali v petek pred objavo, vendar jim zaradi odsotnosti ni uspelo odgovoriti do zaključka redakcije. Njihova pojasnila glede obvladovanja morebitnih navzkrižij interesov bomo objavili, ko jih dobimo.
Poleg svetovalnih podjetij, ki ministrstvom svetujejo na podlagi pogodb z evropsko komisijo, so nekatera ministrstva med pripravo načrta tudi sama poiskala pomoč zunanjih svetovalcev. Ministrstvu za infrastrukturo je denimo državno podjetje DRI pomagalo oceniti, ali so projekti s področja trajnostne mobilnosti okoljsko ustrezni.
Ministrstvo za gospodarstvo pa je oceno stroškov programa subvencij za prenove in novogradnje tri- in štirizvezdičnih hotelov zaupalo podjetju Hosting, ki je bilo v času priprave načrta lastnik trizvezdičnega hotela Mitra na Ptuju, še vedno pa ga upravlja. Toda na ministrstvu menijo, da to ni navzkrižje interesov, saj ocena stroškov ne bo vplivala na višino sofinanciranja posameznih projektov. Prijavitelji bodo namreč morali pri vseh vrstah stroškov izkazati, da so izbrali najugodnejšo ponudbo.
Direktor Hostinga Peter Vesenjak je za Oštro pojasnil, da se pri svetovanju dosledno izogibajo »kakršnimkoli predlogom ali rešitvam, ki bi v škodo ciljev naročnika zagotavljali neupravičene koristi« njihovemu podjetju. Dejal je, da se Hosting na razpis za subvencije ne bo prijavil.
Projekt Recovery Files je podprl sklad Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).