Konservativni evroposlanci proti preglednejši EU
Matej Zwitter; Alistair Keepe (Follow the Money)
—
Med slovenskimi evroposlanci so spremembam za izboljšanje transparentnosti delovanja evropskega parlamenta najpogosteje nasprotovali člani politične skupine Evropska ljudska stranka.
Foto: Evropski parlament
»Nič ne bi smelo biti več vredno od integritete, ki jo kot institucija evropske demokracije predstavlja evropski parlament,« je razkritje korupcijske afere Katargate januarja lani komentirala evropska poslanka Ljudmila Novak. Spomnila je, da so evropski poslanci konec leta 2022 sprejeli resolucijo, v kateri so se zavzeli za večjo preglednost delovanja institucij EU.
Toda ko so evroposlanci septembra lani glasovali o spremembah poslovnika, ki je zanje zavezujoč, je Ljudmila Novak glasovala proti več dopolnilom, ki jih je kot ključne za izboljšanje transparentnosti evropskega parlamenta označila nevladna organizacija Transparency International.
Pri tem ni bila osamljena. Proti nekaterim dopolnilom za povečanje transparentnosti so glasovali tudi drugi slovenski evroposlanci iz političnih skupin Evropska ljudska stranka in Renew Europe.
Med evropskimi poslanci so večji transparentnosti najpogosteje nasprotovali predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) in Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), kaže preiskava nizozemskega medija Follow the Money in partnerjev, v kateri smo analizirali glasovanje evropskih poslancev.
Katargate je afera, ki je močno prizadela evropski parlament. Toda kršitve integritete, pravil evropskega parlamenta in celo kazniva dejanja niso redkost, kot smo razkrili v začetku leta.
Po mnenju direktorja evropske izpostave protikorupcijske nevladne organizacije Transparency International Nicka Aiosse je tako zato, ker niso uveljavljena jasna in stroga pravila, kar spodbuja kulturo nekaznovanosti.
Priložnost za spremembe so imeli evropski poslanci lani, ko so glasovali o spremembah poslovnika evropskega parlamenta. Ta določa pravila o notranji organizaciji in delovanju parlamenta, ki so za evroposlance zavezujoča.
Več transparentnosti, a le nad 5000 evrov
Novinarji Follow the Money so skupaj s Transparency International in dvema strokovnjakoma za transparentnost identificirali sedem amandmajev, ki bi najbolj prispevali k večji preglednosti. Skupaj z mediji v več evropskih državah, tudi Oštrom, so analizirali glasovanje posameznih evroposlancev.
Z amandmajem številka 10, za katerega so glasovali skoraj vsi na seji navzoči evroposlanci, vključno z vsemi slovenskimi, so razširili nabor zasebnih interesov, ki jih morajo poslanci prijaviti parlamentu. Dotlej so bili dolžni prijaviti le finančne interese, kot so denimo plačane dejavnosti in lastništvo delnic, po novih pravilih pa tudi dejavnosti, za katere niso dobili plačila.
Prvi del tega dopolnila je bil torej sprejet gladko, nekoliko bolj izenačeno pa je bilo glasovanje o drugem delu, po katerem jim o plačanih dejavnostih ne bi bilo treba poročati, če znesek plačila v posameznem letu ne bi presegel pet tisoč evrov.
V Transparency International so evroposlance pozvali, naj glasujejo proti uvedbi tega praga, saj da je arbitraren in predpostavlja, da navzkrižja interesov pod njim ne obstajajo. Med slovenskimi evroposlanci sta proti glasovala Matjaž Nemec in Milan Brglez iz politične skupine Socialistov in demokratov, drugi pa so uvedbo praga podprli.
Kot so za Oštro pojasnili v kabinetu evropskega poslanca Klemna Grošlja iz skupine Renew Europe, je poslanec glasoval tako kot njihova politična skupina. Irena Joveva iz iste skupine pa je pojasnila, da nekateri evroposlanci poleg funkcije v precej manjšem obsegu opravljajo še poklic, v katerem je kontinuirana praksa nujna za ohranitev poklicne akreditacije, kot denimo pri zdravnikih. Uvedbo praga je podprla, saj bi bilo »kaznovanje takšnih poslank in poslancev s povečanjem nepotrebnih birokratskih ovir nesmiselno«.
Evropski poslanci Franc Bogovič, Romana Tomc, Milan Zver in Ljudmila Novak iz EPP se na prošnjo Oštra za pojasnilo glasov niso odzvali. Vsi štirje so glasovali tudi proti amandmaju številka 30, ki podrobneje določa podatke o zasebnih interesih, ki jih morajo evroposlanci razkriti, med drugim ime naročnika.
Prav tako so nasprotovali razširitvi prepovedi opravljanja plačanih dejavnosti za lobistične organizacije, ki so vpisane v evropski register transparentnosti. Dopolnilo številka 22 evroposlancem po novem prepoveduje tudi svetovanje lobističnim organizacijam. Kljub nasprotovanju EPP, ECR in dela skupine Renew Europe je bilo sprejeto s tesno večino.
Ljudmila Novak je kot edina med slovenskimi evroposlanci nasprotovala tudi strožjim pravilom o stikih evropskih poslancev z lobisti iz dopolnila številka 13, ki je bilo sicer sprejeto. Po novem se bodo poslanci lahko srečevali le z lobisti, ki so vpisani v register transparentnosti, podatke o teh stikih pa morajo javno objaviti. Enako velja za njihove asistente.
Nova priložnost
Po mnenju Maaike Geuens, profesorice ustavnega prava in prava EU na nizozemski univerzi Tilburg, je škandal Katargate pokazal, da je treba izboljšati notranjo organizacijo evropskega parlamenta.
O učinkovitosti parlamentarnega poslovnika dvomi, saj ni povsem prepričana o sposobnosti evropskega parlamenta in poslancev, da bi se sami nadzorovali. Meni, da bi jih morala nadzorovati ločena neodvisna organizacija, ki bi zagotavljala, da ne bodo prestopili etične meje.
Zamisel o skupnih etičnih standardih za evropske institucije je leta 2019, ob nastopu mandata, predstavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Predlogu nasprotujeta tako ECR kot EPP – politična skupina von der Leynove, na listi katere se letos poteguje za še en mandat na čelu komisije.
Po mnenju EPP predlagana sestava organa »krši načela pravne države«, saj da bo imel etični organ prevelike pristojnosti in bo ogrozil mandat evropskega parlamenta. Podobno stališče so izrazili tudi v ECR.
Konec aprila je v evropskem parlamentu predvidena plenarna razprava o poročilu glede organa EU za etiko, ki ga je pripravil odbor za ustavne zadeve (AFCO). Evroposlanci bodo o poročilu predvidoma glasovali 25. aprila, kar bo eno zadnjih glasovanj v tem mandatu.
»To bo dobra priložnost za politične skupine, da izrazijo zavezanost močnim skupnim etičnim standardom v svojem parlamentu,« meni Maaike Geuens.
Bodi naš Veter!
Z vami želimo zasnovati skupnost. Pridruži se Oštru.
Kaj pridobite, če se nam pridružite? Pripravili smo tri programe.