Med častnimi konzuli tudi preprodajalci drog in orožja
Debbie Cenziper (ProPublica), Will Fitzgibbon in Delphine Reuter (ICIJ), Eva Herscowitz in Emily Anderson Stern (Northwestern University’s Medill Investigative Lab); priredba Oštro
—
Mednarodna novinarska preiskava, v kateri je sodelovalo 61 medijev, tudi Oštro, je odkrila najmanj 500 spornih častnih konzulov, med katerimi so tudi financerji terorizma, preprodajalci drog in orožja, goljufi, spolni prestopniki in morilci.
Ilustracija: ICIJ/ProPublica
Ameriški zvezni preiskovalci so se leta 2012 v Gani pod krinko predstavnikov kolumbijske gverilske skupine sestali z mednarodnim posrednikom orožja Faouzijem Jaberjem, ki jim je ponudil za več milijonov dolarjev orožja, med drugim raket in granat.
Jaber je zastopal visokega operativca libanonske politične stranke in militantne skupine Hezbolah, ki jo nekatere države obravnavajo kot teroristično organizacijo. Da bi bila ponudba bolj mamljiva, je kupcem pod krinko obljubil še položaj posebnih diplomatov, ki lažje potujejo čez državne meje in mimo carinskih uradnikov.
»Poskrbel bom, da boste postali častni konzuli v svojih državah,« jim je zagotovil Jaber. »Imeli boste diplomatske dokumente,« je dodal njegov pomočnik.
Jaber je ponujal zaščito prek slabo poznanega mednarodnega instituta, s katerim lahko države civiliste imenujejo za neprofesionalne diplomate. Njihove konzularne pošiljke so zaščitene pred pregledi in posegi, uživajo pa tudi imuniteto v vseh zadevah, povezanih z njihovim delom.
Sistem častnih konzulov je bil pred več stoletji ustanovljen kot pomoč državam, ki si niso mogle privoščiti veleposlaništev, razvil pa se je v eno od temeljnih struktur mednarodnih odnosov, na katero se opira večina držav.
Toda koruptivni, nasilni in nevarni konzuli, med katerimi so nekateri obtoženi podpiranja terorističnih organizacij, so sistem častnih državljanov spremenili v nevarno obliko demokracije, ki grozi vladavini prava.
Najmanj 500 spornih častnih konzulov
Pionirska mednarodna novinarska preiskava, v kateri sta sodelovala ameriška nepridobitna organizacija ProPublica in mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), je odkrila najmanj 500 spornih aktivnih ali nekdanjih častnih konzulov. Nekateri med njimi so bili obtoženi hudih zločinov ali pa so status izrabljali za osebno korist, drugi so bili tarča kritik zaradi podpiranja avtoritarnih režimov.
Po oceni avtorjev preiskave je spornih častnih konzulov skoraj zagotovo še več, vendar natančno število ni znano, saj častnih konzulov ne nadzira nobena mednarodna organizacija, nekatere države pa imen konzulov ne razkrivajo javnosti.
»Konzuli so povsem avtonomni in niso pod nadzorom države, ki jo zastopajo. Španska vlada se v njihovo delovanje ne more vmešavati,« so španski preiskovalci leta 2019 zapisali v poročilu o treh častnih konzulih, ki jih preiskujejo zaradi pranja denarja za osumljenega preprodajalca drog.
Novinarska preiskava je pokazala, da so bili za častne konzule med drugim imenovani obsojeni preprodajalci drog, orožja, morilci, spolni prestopniki in goljufi. Status častnega konzula so dobili tudi nekateri svetovalci najbolj koruptivnih vlad, med drugim Severne Koreje, Sirije in Južnega Sudana.
Devet častnih konzulov je po podatkih organov pregona povezanih s terorističnimi organizacijami, predvsem z libanonskim Hezbolahom. Kot je povedal David Asher, nekdanji svetovalec za boj proti terorizmu na ameriškem obrambnem ministrstvu, je Hezbolah ugotovil, da častni konzuli zaradi diplomatskega potnega lista lahko prevažajo karkoli, ne da bi jih zasačili. »To je velika pomanjkljivost mednarodnega kazenskega pregona.«
Obveščevalne službe so v Severni Makedoniji odkrile dva konzula, ki sta imela v svojih pisarnah bazo za širjenje ruske propagande. V Mjanmaru je konzul, ki ga je sankcioniralo več držav, prek svojih povezav urejal dobavo orožja, ki ga je mjanmarska hunta uporabljala za genocid nad etničnimi manjšinami.
Nekateri konzuli so se uspešno izognili pregonu z lažnim sklicevanjem na diplomatsko imuniteto, ki je zmedla in ovirala policijo in tožilstvo. Kljub opozorilom je le nekaj držav javno pozvalo k uvedbi varovalk pred zlorabami.
Kot je opozoril upokojeni posebni agent ameriškega urada za boj proti drogam (DEA) Jack Kelly, ki je preiskoval delovanje častnih konzulov v povezavi s financiranjem terorizma, v večini primerov nikoli ne bomo izvedeli, za kaj konzuli izkoriščajo imuniteto.
Nekatere države so sicer v preteklosti proti častnim konzulom že ukrepale. Liberija je tako leta 2007 zaradi vpletenosti v kriminalne posle odvzela status skoraj vsem svojim konzulom.
Sistem častnih konzulov omogoča državam, da posameznikom kjerkoli na svetu podelijo omejeno diplomatsko imuniteto. Ker je status konzula zelo zaželen, se je na spletu razvila celo industrija svetovalcev, kot je podjetje Elma Global, ki ponuja nakup statusa konzula od revnih držav za nekaj deset tisoč dolarjev. Podjetje je sicer v izjavi novinarjem poudarilo, da imenovanja ne zagotavlja.
»Neverjetno je, da lahko jutri postaneš častni konzul, če si pripravljen plačati,« pravi Bob Jarvis, profesor mednarodnega in ustavnega prava na floridski univerzi, ki se že skoraj 40 let zavzema za prenovo sistema častnih konzulov. »Ljudje si status kupijo ali ga dobijo za nagrado, če podprejo političnega kandidata. Toda nihče ne ve, katero delo naj bi opravljali, in nihče jih ne nadzira.«
Preiskava ProPublice in ICIJ je odkrila 57 konzulov, ki so bili obsojeni med opravljanjem funkcije, prav tako načine, kako so izkoriščali svoj status. S sklicevanjem na diplomatsko imuniteto so se izogibali preiskavam in aretacijam, pa tudi plačevanju davkov in parkirnim kaznim.
Libanon, raj za častne konzule
V Libanonu, kjer Hezbolah deluje kot politična stranka in milica, je naziv častnega konzula statusni simbol. Kot je pojasnil Mohanad Hage Ali z raziskovalnega centra Carnegie Middle East Center v Bejrutu, je naziv častnega konzula podoben plemiškemu nazivu v Veliki Britaniji.
Eden izmed častnih konzulov v Libanonu je Ali Halil Myree, ki ga je leta 2019 imenoval Južni Sudan. Leta 2000, ko je živel v Paragvaju, je bil obtožen nezakonitega kopiranja zgoščenk, filmov in računalniških iger, policija pa je sumila, da je del zaslužka pošiljal Hezbolahu.
Med hišno preiskavo so v njegovem stanovanju odkrili posnetke terorističnih napadov, intervjujev s samomorilskimi napadalci in zgoščenko s pozivi k napadom proti ZDA in Izraelu.
Myree je kasneje pobegnil iz Paragvaja in se ponovno pojavil leta 2007 kot uspešen poslovnež v Južnem Sudanu. Tam je postal poslovni partner hčerke predsednika Salve Kiira, med državljansko vojno v Južnem Sudanu pa je financiral generala, proti kateremu so Združeni narodi uvedli sankcije zaradi destabilizacije države.
V odzivu novinarjem je Myree pojasnil, da je bilo digitalno piratstvo na prelomu stoletja v Paragvaju močno razširjeno in da svojih preteklih napak ne skriva. Zatrdil pa je, da nikoli ni bil povezan z nobeno teroristično organizacijo in da so njegovi odnosi s strankami izključno profesionalni.
Tudi Ali Sade, ki ga je leta 2006 za častnega konzula v Libanonu imenovala Gvineja, zanika, da bi financiral Hezbolah. Ameriško finančno ministrstvo pa trdi, da je eden od ključnih financerjev te organizacije.
Sade naj bi po trditvah ameriške vlade nakazoval denar Hezbolahu in povezoval najvišje predstavnike gvinejske vlade s Kasimom Tadžidinom, ki so ga ZDA leta 2009 sankcionirale prav zaradi financiranja Hezbolaha. Tadžidin je bil kasneje zaradi kršenja sankcij v ZDA obsojen na zaporno kazen, po prestani kazni pa se je leta 2020 vrnil v Libanon.
Leta 2020 naj bi Sade iz Gvineje v Libanon prinesel »velike vsote denarja«, namenjenega za blaženje posledic epidemije covida-19, kar je bila po trditvah ameriške vlade pretveza za financiranje Hezbolaha.
ZDA so Sadeja sankcionirale marca letos, tožilstvo v Gvineji pa je uvedlo kazensko preiskavo.
Sade je v intervjuju poudaril, da je Tadžidina povezal z nekdanjim gvinejskim predsednikom v funkciji častnega konzula. Dejal je še, da ni vedel za sankcije proti Tadžidinu in da nikoli ni financiral Hezbolaha.
Julija letos je sodnik v Gvineji razsodil, da tožilstvo ni dokazalo Sadejeve vpletenosti v financiranje terorizma. Oblasti v Gvineji so se na odločitev že pritožile.
Gvineja je Sadeju status častnega konzula zaradi ameriških sankcij zamrznila. Toda to ga ne skrbi. Kot je pojasnil novinarjem, se je že srečal z novim gvinejskim predsednikom in ta mu je menda zagotovil, da se mu ne bo zgodila krivica.
»Deloval sem kot konzul in služil Gvineji. Vse zato, da bi pomagal državi.«
Ilustracija: ICIJ in Propublica
Pri preiskovanju so sodelovali tudi Nicole Sadek, Jelena Ćosić, Margot Williams, Miriam Pensack, Emilia Díaz-Struck, Benedikt Strunz, Jan Strozyk, Jesús Albalat, Akoumba Diallo, Noel Konan, Diana Moukalled, Emmanuel K. Dogbevi, Saška Cvetkovska, Bernd Schlenther, Sophia Baumann, Jordan Anderson, Hannah Feuer, Michael Korsh, Michelle Liu, Grace Wu, Linus Hoeller, Dhivya Sridar, Quinn Clark in Henry Roach.
