Obljubljali velike zaslužke, denar poniknil v neznano
Matej Zwitter, Klara Škrinjar, novinarji preiskovalnega projekta Tovarna goljufij
—
Več kot petsto zaposlenih v klicnem centru v Ukrajini je vrsto let prepričevalo ljudi z vsega sveta, naj vložijo denar v spletne naložbene sheme in kriptovalute. Vlagatelji so se tako ujeli v prefinjeno prevaro, v kateri so mnogi izgubili vse vložene prihranke. Med njimi so tudi Slovenci.
Visoki donosi, ki so se žrtvam prikazovali na trgovalnem računu, so bili po ugotovitvah mednarodne skupine novinarjev projekta Tovarna goljufij navidezni. Foto: Dagens Nyheter
V pritličju prestižnega trgovskega središča Mandarin Plaza v središču Kijeva so prodajalne dragih kamnov in trgovine z oblekami luksuznih mednarodnih blagovnih znamk. V šestem in sedmem nadstropju pa cveti bolj nizkoten posel. Delavci v klicnem centru strankam prodajajo prazne obljube o hitrem zaslužku z naložbami v delnice in kriptovalute. V resnici so se vlagatelji ujeli v prefinjeno prevaro, v kateri so mnogi izgubili vse vložene prihranke.
Klicni center deluje pod okriljem ukrajinskega podjetja Milton Group, za katerim stoji skupina gruzijskih in izraelskih državljanov. O formalnih lastnikih ni znano veliko, neformalno pa naj bi podjetje vodil Izraelec David Todua, ki poslovno sodeluje tudi z nekdanjimi in sedanjimi visokimi funkcionarji v Gruziji in Albaniji.
Prevara je sistematična in dobro organizirana. Telefonski operaterji so razdeljeni v enote, ki so pristojne za različne profile strank. Žrtvam se predstavljajo kot finančni svetovalci investicijskih skladov iz zahodne Evrope, videz legitimnosti pa utrjujejo s trgovalnimi računi, na katerih lahko stranke prek spletne povezave spremljajo vrtoglavo – a zgolj navidezno – rast svojih naložb.
Ko želijo žrtve dobiček unovčiti, prevara preide v naslednjo fazo. Vrstijo se zahtevki za plačilo navideznih bančnih provizij in davkov, podprti s ponarejenimi dokumenti in lažnimi identitetami.
Žrtve pogosto niso dobile povrnjenega niti centa svojega vložka. Namesto v donosne investicije so se sredstva v resnici stekala na osebne račune in anonimne bitcoin naslove po vsem svetu, razkrivajo dokumenti, ki jih je švedskemu časniku Dagens Nyheter predal žvižgač, ki je delal v klicnem centru in je več mesecev vsak dan prinašal informacije švedskemu mediju. Časnik je dokumente, ki kažejo, da je žrtev več kot tisoč iz več kot 50 držav, nato delil z mednarodno mrežo centrov za preiskovalno novinarstvo OCCRP, med njimi tudi z Oštrom.
Zgodbe žrtev, ki so jih v preiskovalnem novinarskem projektu Tovarna goljufij izsledili novinarji iz 25 držav, razkrivajo sistematično izkoriščanje posameznikov, zlasti iz ranljivih družbenih skupin, ki so verjeli, da za lepo zvenečimi imeni in naslovi v zahodni Evropi stoji legitimen finančni sklad.
Med njimi je vsaj 25 prevaranih Slovencev, od katerih je goljufijo novinarjem Oštra potrdila šesterica, oškodovana za slabih 146.000 evrov. Nekatere je gnala radovednost, ali mamljive obljube o velikem zaslužku držijo, nekatere so zanimale kriptovalute, eden med njimi si je hotel izboljšati osebne prihodke. Vsi so ostali brez denarja, ki so ga vložili v spletne naložbene sheme. Njihove zgodbe objavljamo v samostojnem članku.
Privabijo, vzamejo, obdržijo
Prvi stik žrtev s prevaro je bil pogosto klik na oglas na facebooku, ki je obljubljal hiter zaslužek. S kontaktnim obrazcem, kamor so oškodovanci vnesli svoje podatke, da bi ob priložnosti izvedeli več, se je polnila baza strank v klicnem centru. Sledila je serija klicev z agresivnimi marketinškimi prijemi, s čimer so stranke prepričali, naj plačajo začetni vložek, običajno 250 evrov.
Klicni center v Kijevu. Foto: Dagens Nyheter
Delavci v klicnem centru so si pri prepričevanju strank, naj svoje prihranke vložijo v prevaro, pomagali s priročnikom. Tristranski dokument vsebuje nasvete, kako premagati začetno zadržanost strank in kako izkoristiti ranljivost posameznih družbenih skupin. V njem piše, naj operaterji prisluhnejo žrtvam in tako poglobijo odnos z njimi.
Skandinavske stranke so sodeč po priročniku »večinoma stari ljudje, ki potrebujejo nekoga za pogovor«. Drugi državljani članic Evropske unije pa naj bi razmišljali o selitvi v druge evropske države, kjer so višje plače, zato so dovzetni za priložnost za višji zaslužek brez potrebe po selitvi. »Z njimi je zelo preprosto delati, saj se ves čas primerjajo z državljani drugih članic,« med drugim še piše v priročniku.
Po začetni investiciji so strankam dodelili navidezni trgovalni račun, do katerega so dostopale prek spleta in spremljale donos svoje naložbe. Vendar trgovalni račun v resnici ni bil povezan z nikakršnim trgovanjem, donos pa je bil le številka, s katero so manipulirali operaterji v klicnem centru. Ti so poskrbeli, da se je vložek navidezno hitro plemenitil, zaradi česar so zlahka prepričali žrtve, da so vložile še več denarja. Največji vlagatelji so v prevari izgubili več kot 180 tisoč evrov.
Strankam, ki so želele unovčiti dobiček, je to preprečevala posebna ekipa v podjetju. Od žrtev so zahtevali plačilo fiktivnih stroškov za bančne provizije ter davščine in tako iz njih iztisnili še več denarja. Videz legitimnosti so ustvarjali s ponarejenimi dokumenti davčnih organov in zaigranimi klici lažnih bančnih svetovalcev, ki so se predstavljali kot zaposleni v priznanih mednarodnih bankah, kot je Deutche bank.
Prevara je potekala v dveh etapah. Stranke, ki so najbolj vztrajale pri dvigu sredstev, so prejele tudi klic »odvetnika« – prav tako zaposlenega v klicnem centru – ki naj bi jim po vnaprejšnjem plačilu provizije pomagal povrniti vložek. Žrtve so tako še drugič izgubile denar.
Nobeni izmed žrtev, s katerimi so navezali stik novinarji projekta Tovarna goljufij, ni uspelo dobiti nazaj vsega vloženega denarja. V posameznih primerih so jim prevaranti omogočili dvig največ polovice, a le, kadar so s tem ustvarili vtis legitimnosti posla in jih spodbudili k nadaljnjemu vlaganju.
Naložbe so se stekale na osebne račune
Visoki donosi, ki so se žrtvam prikazovali na trgovalnem računu, so bili po ugotovitvah mednarodne skupine novinarjev projekta Tovarna goljufij navidezni. Denarni tok kaže, da ukrajinsko podjetje Milton Group njihovega denarja ni vložilo nikamor, temveč je poniknil v labirintu osebnih računov fizičnih oseb po vsem svetu. Novinarjem teh oseb ni uspelo povezati z organizatorji prevare. Nakazila so prejemale na različne načine: z bančnimi transakcijami, prek plačil v kriptovalutah in sistemov za prenos denarja, kot sta Western Union in MoneyGram.
Najbolj zaželena so bila nakazila v bitcoinih. Zaposleni so namreč del plače dobivali kot provizijo za pridobljene investicije posameznikov. Pri nakazilih v kriptovalutah so obdržali največji delež, pri čemer se je večina teh plačil po ugotovitvah novinarjev stekla na azijske kriptoborze.
Švedski strokovnjak za analizo kriptovalut Leif Nixon je mednarodni skupini novinarjev pomagal pri analizi nakazil v bitcoinih. Ugotovil je, da je bilo v letu dni, do decembra 2019, na 86 bitcoin naslovov, povezanih z Milton Groupom, nakazanih več kot pet milijonov evrov.
Bitcoin naslov je številka, ki jo ustvari lastnik virtualne denarnice, da lahko prejme plačilo. Čeprav je lastništvo naslovov zaradi zasnove te kriptovalute anonimno, so jih novinarji projekta Tovarna goljufij lahko povezali z Milton Groupom na podlagi podatkov, ki jih je posredoval žvižgač.
Pri gotovinskih nakazilih je Milton Group sledi brisal tako, da je sredstva razpršil med množico prejemnikov, pogosto fizičnih oseb. Prejemniki denarja prek Western Uniona in MoneyGrama so bili posamezniki iz različnih držav, od Ukrajine do Kolumbije in Ugande.
Bančna nakazila so prihajala na račune fizičnih oseb pri britanskem ponudniku spletnih plačilnih sistemov Clear Junction, ki je v lasti izraelskega poslovneža Dmitrija Katsa. Ta je novinarjem zatrdil, da njegovo podjetje izvaja zakonsko zahtevane preverbe strank, nakazil za Milton Group pa zaradi poslovne tajnosti ne more komentirati.
Zaposleni v kijevskem klicnem centru so dobili izrecna navodila, da namen nakazila ne sme razkrivati, da gre za investicijo. »Namen: osebno nakazilo. Obvezno takšen namen, nikakršne omembe kripta, investicije, depozita ali blagovne znamke,« piše v enem izmed internih elektronskih sporočil.
Prijatelji na visokih položajih
Za spletna nakazila žrtev je v tej skrbno organizirani mašinerji, ki je izvajala goljufijo, skrbelo ciprsko podjetje Naspay, v lasti gruzijsko-izraelskega poslovneža Davida Todue. V odgovoru novinarjem OCCRP je ostro zanikal kakršnokoli povezavo z Milton Groupom, toda v interni komunikaciji je predstavljen kot »oče« celotne operacije.
Todua je je poslovno povezan z več nekdanjimi visokimi funkcionarji v Gruziji. Skupaj z nekdanjim obrambnim ministrom Davidom Kezerašvilijem je solastnik dveh ukrajinskih podjetij. Eno izmed njih je povezano še z nekdanjim gruzijskim ministrom za kmetijstvo in namestnikom pravosodnega ministra. S Toduo in njegovimi podjetji sta povezana še dva Kezerašvilijeva sorodnika in nekdanji poslovni svetovalec. Tudi Kezerashvili je v odgovoru na novinarska vprašanja zanikal kakršnokoli vpletenost v delovanje Milton Group.
Jacob Keselman. Foto: Instagram/Dagens Nyheter
Milton Group sicer poleg centra na sedežu podjetja v Ukrajini upravlja še klicne centre v Albaniji, Severni Makedoniji in Gruziji. »Lani smo dokazali, da smo prvo podjetje v Ukrajini, letos bodimo prvo podjetje na svetu,« je na novoletni zabavi v Kijevu januarja letos napovedal direktor Milton Groupa Jacob Keselman. Posnetek zabave je novinarjem projekta Tovarna goljufij posredoval žvižgač.
Keselman je v telefonskem pogovoru z novinarji projekta zanikal, da bi Milton Group organiziral novoletno zabavo. Prav tako je zanikal, da podjetje prodaja goljufive investicije in da deluje v prostorih trgovskega središča Mandarin Plaza. Zatrdil je, da je Milton Group računalniško podjetje, ki zagotavlja podporo različnim strankam.
Objave vodstva podjetja na družbenih omrežjih kažejo, da je Milton Group novoletne sprejeme priredil v Kijevu, pa tudi v Albaniji in Gruziji. Klicni center v Albaniji, ki po informacijah novinarjev projekta Tovarna goljufij sodeluje z Milton Group, ima 400 zaposlenih. Podjetje, ki upravlja s centrom je v lasti svetovalca albanskega obrambnega ministra in nekdanjega poslovnega partnerja sina albanskega premiera Edija Rame.
