Skriti dvorec češkega premiera Babiša
Scilla Alecci in novinarji ICIJ; priredba Oštro
—
Češki premier in nekdanji finančni minister Andrej Babiš je leta 2009 prek slamnatih podjetij na skrivaj kupil več posesti na Azurni obali v vrednosti 15 milijonov evrov, razkriva nova svetovna preiskava mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in partnerjev, tudi Oštra.
Foto: Foto: dpa/STA
»Trump je rekel: Naredimo Ameriko spet veliko. To pravim tudi jaz. Naredimo Češko spet močno.« S temi besedami je češki premier Andrej Babiš konec lanskega leta izpod rdeče kape z napisom Močna Češka nagovoril volivce. Ta teden ga čakajo parlamentarne volitve, ki bodo odločile o njegovi politični prihodnosti.
Milijarder in politik se v javnosti rad predstavlja kot poslovnež, ki hoče rešiti češko gospodarstvo, okrepiti transparentnost oblasti in povečati davčne prihodke v državnem proračunu. Toda dokumenti, ki jih je pridobil mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), kažejo, da je vpleten v podobne finančne zvijače, kot jih očita drugim pripadnikom elit.
Babiš je leta 2009 prek podjetij v davčnih oazah kupil francoski dvorec Bigaud s petimi spalnicami. Razprostira se na 3,8 hektara veliki posesti, obdani s srednjeveškimi ruševinami in bujnimi gozdovi, v Mouginsu na Azurni obali. Posestvo, vredno 15 milijonov evrov, je Babiš skrival pred javnostjo.
Babišev nakup je v nasprotju s podobo predsednika vlade, ki se bori proti utaji davkov. Davčno-finančni strokovnjaki so za ICIJ povedali, da bi se Babiš z nakupom dvorca prek davčnih oaz lahko izognil plačilu dela davkov.
Babiševe posle na Azurni obali podrobno popisujejo dokumenti, ki jih je pridobil ICIJ in delil s 150 medijskimi partnerji po svetu, tudi Oštrim v Sloveniji in na Hrvaškem. Več kot 600 novinarjev je analiziralo skupno 11,9 milijona dokumentov kar 14 odvetniških pisarn in registracijskih podjetij, ki za premožne stranke ustanavljajo in upravljajo slamnate družbe v davčnih oazah.
Češka po ocenah ekonomistov zaradi utaje davkov izgubi več kot 7 odstotkov letnih prihodkov. Približno 4,3 milijarde evrov vsako leto izgine v davčnih oazah, ki jih uporabljajo najpremožnejši Čehi in njihova podjetja.
Petr Jansky, ekonomist in strokovnjak za izogibanje davkom s Karlove univerze v Pragi, je dejal, da bi morali biti državni uradniki v splošnem za zgled: »Ni pravično, da so vsi državljani dolžni plačevati davke in spoštovati pravila finančne preglednosti, nekaterim pa tega ni treba.«
Babiš se na podrobna vprašanja ICIJ in medijskih partnerjev ni odzval. Prejšnji teden so v premierovem uradu trem medijskim partnerjem konzorcija preklicali akreditacije za obisk predvolilnega dogodka.
Več kot ducat nepremičnin
Danes 67-letni Babiš je poslovno pot začel leta 1980 kot trgovec z gnojili v državnem agrokemičnem podjetju Petrimex. Po razpadu Češkoslovaške je leta 1993 prevzel vodenje češkega dela družbe. Kako je prevzel nadzor nad podjetjem in kje je dobil sredstva, še danes ni znano.
Podjetje je nato preimenoval v Agrofert in prek njega – po cenah, ki jih je kasneje sam označil za nizke – kupil več državnih podjetij. Danes ima Agrofert 250 hčerinskih družb v 18 državah, revija Forbes pa je Babiša razglasila za drugega najpremožnejšega Čeha.
Leta 2009, ko se je Agrofert širil, je češki spletni portal Tyden poročal, da je Babiš skriti lastnik razkošnega letovišča južno od Prage, v katero se je protizakonito steklo več kot 1,6 milijona evrov evropskih sredstev, namenjenih malim podjetjem. Lastnik letovišča, znanega kot Štorkljino gnezdo, ni bilo malo podjetje, temveč Babišev konglomerat Agrofert.
Pandorini dokumenti razkrivajo, da so Babiševi svetovalci v času, ko so češki mediji poročali o lastništvu Štorkljinega gnezda, že pripravljali načrte za skrivni nakup posestev na Azurni obali.
Julija 2009 je Babiš najel panamsko odvetniško pisarno Alcogal, ki tradicionalno posluje s premožnimi in vplivnimi strankami. Med njimi sta tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump oziroma njegova družba Trump Organisation in odvetnik pokojnega čilenskega diktatorja Augusta Pinocheta.
Alcogal je za Babiša ustanovil dve slamnati podjetji – eno na Britanskih Deviških otokih in drugo v ameriški prestolnici Washington. Iz elektronskih sporočil, ki jih je pridobil ICIJ, je razvidno, da je Babiš novembra 2009 v podjetje na Britanskih Deviških otokih vložil 15 milijonov evrov, ki so se nato prek washingtonskega podjetja stekli v njegovo hčerinsko družbo v Monaku.
Monaško podjetje je s tem denarjem kupilo 16 nepremičnin v francoskem mestu Mougins, med njimi dvorec Bigaud in več zemljišč. Leta 2010 so Babiš in z njim povezana podjetja kupili še več posesti v okolici dvorca, tudi dvonadstropno vilo z bazenom in garažo.
Stavba v Monaku, kjer je bilo registrirano Babiševo tamkajšnje podjetje. Foto: Janne Järvinen, Yle
Zelo tvegana stranka
Naslednje leto je Babiš ustanovil politično gibanje ANO, pri čemer je zanikal, da bi hotel vstopiti v politiko. Toda gibanje se je do sredine leta 2012 spremenilo v populistično politično stranko, ki se je zavzemala za boj proti brezposelnosti in korupciji.
Babiš se je od vstopa v politiko primerjal z ameriškim milijonarjem in županom New Yorka Michaelom Bloombergom ter investitorjem Warrenom Buffettom. Kritiki pa ga po retoriki in ne povsem pojasnjenem izvoru premoženja primerjajo s Silviem Berlusconijem in Donaldom Trumpom, ki sta v politiko prav tako prišla iz podjetniškega sveta.
Oktobra 2013 je njegova stranka ANO na parlamentarnih volitvah dobila 18,65 odstotka glasov, kar je bil drugi najboljši volilni izid. Babiš je postal finančni minister ter obljubil ukrepe proti utaji davkov in povečanje davčnih prihodkov za milijardo evrov na leto.
Maja 2017 je bil zaradi obtožb o izogibanju davkom z nakupom neobdavčenih obveznic od podjetja Agrofert prisiljen zapustiti ministrski položaj. Nepravilnosti je zanikal in za obtožbe okrivil politične nasprotnike, oktobra istega leta pa je stranka ANO zmagala na volitvah in postal je predsednik vlade.
Sedež odvetniške pisarne Alcogal v Panami. Foto: Tarina Rodriguez/El País
Babiš je kot politični funkcionar po češki zakonodaji moral razkriti svoje premoženje. Vendar v dokumentih, ki jih je pridobil češki preiskovalni portal Investigazce.cz, ni podatkov o posestvih na Azurni obali, niti o podjetjih, prek katerih je te nepremičnine kupil.
Ker je Babiš vstopil v politiko, ga je Alcogal začel obravnavati kot politično izpostavljeno osebo ali PEP. Pri poslovanju s temi so odvetniki in ponudniki podjetniških storitev v davčnih oazah dolžni biti posebej pazljivi zaradi tveganj za zlorabo politične moči in korupcijo.
Alcogalovi uslužbenci za skladnost bi morali zaradi Babiševega novega statusa PEP preveriti podatke, ki so jih imeli o njem, in se odločiti, ali bo družba z njim še poslovala.
Leta 2014 so Alcogalovi uslužbenci v interni oceni tveganja zaradi poslovanja z Babišem odgovarjali na vprašanji, ali imajo o Babišu ali vodilnih v njegovih podjetjih negativne informacije in ali koga izmed njih sumijo kaznivih ali spornih dejanj. Na obe so odgovorili z »da«.
Alcogal je že leta 2012 ocenil, da obstaja veliko tveganje, da so Babiševa podjetja »vpletena v pranje denarja oziroma financiranje teroristov«. Kljub temu je ostal njihova stranka.
Leta 2015, nekaj mesecev po Alcogalovi zadnji oceni tveganja, so Babiševo slamnato podjetje na Britanskih Deviških otokih zaprli. Razlog iz dokumentov ni razviden.
Alcogal je v odgovoru novinarjem ICIJ pojasnil, da izvajajo posebej skrbne preglede strank, za katere ocenijo, da predstavljajo veliko tveganje. »V splošnem pa oznaka, da je nekdo politično izpostavljena oseba, ne pomeni avtomatično, da mu katerokoli podjetje v katerikoli panogi ne bi ponujalo svojih storitev.«
Borec za češko kulturo
Leta 2015 sta češka policija in evropski urad za boj proti goljufijam ločeno začela preiskovati porabo evropskih sredstev, namenjenih malim podjetjem, ki jih je prejelo letovišče Štorkljino gnezdo. Naslednje leto je Alcogal agenciji za finančne preiskave na Britanskih Deviških otokih predložil poročilo, v katerem je omenil preiskave proti Babišu. Istega dne so prekinili poslovno sodelovanje z njim.
Kmalu po Babiševem prevzemu premierskega položaja je evropski urad za boj proti goljufijam objavil rezultate preiskave porabe denarja v letovišču Štorkljino gnezdo. Ugotovil je, da je eno od Babiševih podjetij nezakonito prejelo denar iz proračuna na podlagi lažnih izjav v prijavi na javni razpis.
Leta 2019 je ločena revizija evropske komisije ugotovila, da je Babiš v velikem navzkrižju interesov, saj kljub prenosu svojih delnic Agroferta na dva skrbniška sklada še naprej vodi konglomerat, ki je prejemal evropska sredstva.
Protesti v Pragi junija 2019. Foto: Foto: dpa/STA
Novica o revizijah je bila povod za množične proteste proti Babišu konec leta 2019, ki se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi. Evropska komisija je predlagala, da Agrofert denar vrne, a je Babiš predlog zavrnil. Prav tako je zavrnil pozive k odstopu, čeprav je bil uradno obtožen kršitev češke ter evropske zakonodaje in predpisov.
Avgusta letos je EU zagrozila, da bo zadržala izplačilo nekaterih sredstev Češki, dokler država ne sprejme sistemskih zakonodajnih sprememb glede nasprotja interesov političnih funkcionarjev.
Mesec pozneje je Babiš volivcem predstavil nov politični program. Obljubil je, da bo v naslednjem mandatu dvignil pokojnine in ne davkov. Zatekel se je tudi v nacionalistično in protievropsko retoriko. »To je zadnja možnost, da volite za Babiša,« je dejal. »Zadnja možnost, da zaščitimo nacionalne interese, naš življenjski standard, našo kulturo in edinstvenost.«
Češke parlamentarne volitve, od katerih bo odvisna Babiševa politična prihodnost, bodo 8. in 9. oktobra.
DOPOLNITEV, 4. 10. 2021: Vrednost Babiševega vložka v podjetje na Britanskih deviških otokih je leta 2009 znašala 22 milijonov dolarjev. V prvotnem članku smo vrednost v evre pretvorili po napačnem menjalnem tečaju in zapisali, da je znašala 19 milijonov evrov. Za napako se opravičujemo.
