Podjetje državnega nadzornika sumijo zlorabe turističnih bonov
Žana Erznožnik
—
Jure Soklič, nadzornik državne Gen energije in nekdanji kandidat za predsednika uprave Gen-I, je imel podjetja v tujini, tudi v davčni oazi, za katera ni jasno, ali jih je prijavil, kot to zahtevajo predpisi. Njegovo slovensko podjetje Zymzo povrhu sumijo zlorabe turističnih bonov.
Foto: Sandi Fišer/mediaspeed.net
V soboto, 15. avgusta 2020, je turistične bone uporabilo nadpovprečno število Slovencev, saj je Furs zaznal porabo v vrednosti okoli 1,7 milijona evrov.
Mojca (pravo ime je znano uredništvu) in njena nepokretna hči sta ostali doma. Tam ju je obiskal gospod, ki je Mojci povedal, da za starejše osebe organizirajo turistično nastanitev, prevoz do nje in unovčitev turističnega bona.
Odgovorila mu je, da »ne more nikamor, ker ima doma nepokretno hčerko«, obiskovalec, predstavnik podjetja Zymzo, pa ji je odvrnil, da lahko »dobita denar, unovčita bon in nikamor ne gresta«. Mojčin primer je le eden od dveh primerov, opisanih v odločbah tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili.
Mojca in njena hči sta predstavniku podjetja Zymzo, ki se ukvarja s svetovanjem pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin, dali svoje osebne podatke za unovčitev bona. V imenu obeh je Mojca podpisala dokumente za unovčitev bona, predstavnik Zymza pa jima je v zameno obljubil vsaki 50 evrov denarne nagrade, je v odločbi iz januarja lani ugotavljal tržni inšpektorat. Zymzo jo izpodbija na sodišču.
Toda Mojca je dogodek prijavila tržnemu inšpektoratu, ki je pristojen za nadzor nad zakonito rabo turističnih bonov. Ugotovili so, da je podjetje Zymzo v nasprotju z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 poskušalo unovčiti turistična bona Mojce in njene hčere v vrednosti 400 evrov, čeprav nista izkoristili turističnih zmogljivosti.
Zaradi ugotovljene kršitve je inšpektorat izdal odločbo o prekršku, po kateri bi moralo podjetje Zymzo plačati najmanj 3000 evrov kazni, njegova odgovorna oseba pa najmanj 1200 evrov. Odločba še ni pravnomočna, saj so v Zymzu vložili zahtevo za sodno varstvo. Sodišče o zadevi odloča.
Lastnika in direktorja Zymza sta Jure Soklič, član nadzornega sveta v podjetju Gen energija, ki je v državni lasti, in podjetnik Andrej Iskra. Iskra je v odzivu za Oštro zanikal ugotovitve inšpektorata: »Niti ena zadeva podjetju Zymzo, d. o. o., ni pravnomočno dokazana.« Inšpektorat je v zvezi z Zymzom izdal najmanj dve odločbi. V drugem primeru je ta poskušal unovčiti turistični bon upravičenca, ki sploh ni koristil turistične nastanitve, poleg tega pa zanjo ni dobil računa, navaja odločba. Kot je upravičenec povedal tržni inšpektorici, je v zameno za osebne podatke, potrebne za unovčitev bona v vrednosti 203,13 evra, prejel 20 evrov gotovine in bon za nakup v trgovini Lidl v višini 80 evrov.
Inšpektorica ga je k pričanju pozvala, potem ko je inšpektorat na morebitne nepravilnosti Zymza opozorila finančna uprava. Inšpektorat je podjetju in njegovi odgovorni osebi izdal minimalno predvideno kazen za prekršek, poleg tega pa bi morala vrniti nezakonito pridobljeno premoženje.
Ker se je Zymzo pritožil, tudi ta odločba še ni pravnomočna.
Inšpektorat in Furs sumila na zlorabe
Podobnih kršitev bi lahko bilo še več, saj je Furs Zymzu leta 2020 nakazal dobrih 65 tisoč evrov za koriščenje turističnih bonov. Kot navaja odločba tržnega inšpektorata, je Furs med 14. avgustom in 30. septembrom 2020 Zymzu blokiral dostop do aplikacije eDavki, prek katere so podjetja unovčevala turistične bone upravičencev, kar bi lahko pomenilo, da je zaznal morebitne Zymzove nepravilnosti.
Na Fursu sicer niso neposredno odgovorili na vprašanje, zakaj so Zymzu blokirali dostop do eDavkov. Pojasnili so le, da se za blokade načeloma odločajo v primeru različnih zlorab in da subjekti z blokado ne morejo unovčevati turističnih bonov.
»Blokada se je, če verjamete ali ne, zgodila brez kakršnegakoli dopisa, trajala zelo dolgo, ob tem pa je Furs navajal, da gre za tehnične težave. Šele po dolgih prošnjah smo dobili obvestilo, da smo blokirani zaradi suma zlorabe turističnih bonov,« je dogajanje za Oštro opisal Iskra, ki je prepričan, da je bila Fursova blokada protipravna.
Kot je pojasnil, namreč zakon, ki ureja turistične bone, v delu o nadzoru ne predvideva blokade dostopa do eDavkov. Zaradi Fursove blokade je bil obstoj podjetja »močno ogrožen,« a odgovornosti za to ni prevzel nihče.
Zymzo proti Fursu ni sprožil postopka. Pridobili so pravno mnenje, ki je pokazalo, da gre »vsekakor za protipravno dejanje Fursa«, potem so se z zadevo nehali ukvarjati.
Zymzo je svojo dejavnost oglaševal na radijskih in televizijskih postajah ter spletu. Strankam, ki bi turistični bon unovčile prek podjetja, so obljubljali vrednostni bon za nakupe v trgovinah Hofer v vrednosti do 150 evrov.
V Hoferju so potrdili, da je Zymzo kupil njihove vrednostne bone, niso pa navedli podrobnosti, saj po njihovih pojasnilih ni šlo za širše poslovno sodelovanje. Poudarili so, da se distancirajo od prakse podjetij, ki kupijo Hoferjeve bone.
Tudi v Lidlu so potrdili, da je Zymzo svojim strankam ob unovčitvi bona ponujal njihovo vrednostno kartico. Toda trgovska veriga se je že po prvem mesecu odločila, da bo sodelovanje prekinila, saj so »prejeli več pritožb kupcev zaradi načina trženja storitev v povezavi z našim podjetjem«.
Iskra je pojasnil, da so težave v sodelovanju z Lidlom nastale »zgolj zaradi nepoučenosti kontaktnega centra Lidla, ki je ob močno povečanem številu klicev vedoželjnih strank podajal napačne informacije«.
Dodal je, da s Hoferjem še naprej sodelujejo, zanikal pa je verodostojnost ugotovitev tržnega inšpektorata. Prav tako je zanikal utemeljenost suma, da bi lahko bilo poskusov neupravičenega črpanja denarja za turistične bone več. Jure Soklič se na vprašanja o Zymzu ni odzval.
Zymzo je strankam, ki bi turistični bon unovčile prek podjetja, obljubljal vrednostni bon za nakupe v trgovinah Hofer v vrednosti do 150 evrov. Vir: posnetek zaslona
Državni nadzornik v davčni oazi
Soklič ima sicer v ognju več podjetniških žezel. V času Fursove blokade Zymzovega dostopa do eDavkov se je denimo ravno začel umikati iz podjetja na Malti. Poleg tega smo na Oštru našli še druga podjetja, v katerih je bil ali je še udeležen, in sicer v Švici, Estoniji, pa tudi v razvpiti karibski davčni oazi.
Po podatkih iz Pandorinih dokumentov je bil Soklič od leta 2017 pa vsaj do junija 2019 stvarni lastnik podjetja Hive Project Limited z Britanskih Deviških otokov, ki ga je v njegovem imenu upravljal registracijski agent SFM, o katerem smo na Oštru že poročali, saj je upravljal tudi podjetja nekaterih sodelavcev davčnega svetovalca Roka Snežiča.
O družbi Hive Project Limited je Oštru dostopno le omejeno število dokumentov, zadnji pa je iz pomladi 2018, ko je SFM Sokliču izdal račun za podaljšanje storitev do junija 2019. Uradni list Britanskih Deviških otokov sicer kaže, da je bila iz registra tamkajšnjih podjetij izbrisana 1. maja 2021, ko je bil Soklič že nadzornik državne Gen energije.
Ni jasno, kakšno vlogo je imel Hive Project Limited, vendar po imenu spominja na Sokličevo slovensko podjetje Hive IT Svetovanje, ki ga je ustanovil leta 2017.
Nedolgo zatem je Soklič začel poslovati tudi prek estonskega tehnološkega podjetja BraveIT OÜ, v katerem je bil večinski lastnik od ustanovitve leta 2018 do oktobra 2019. Nekaj mesecev prej, junija, sta namreč Soklič in njegov poslovni partner Ugur Yildirim tedaj 25-letnega Estonca Krista Nilova pooblastila, da v imenu podjetja Genie Investments Limited z Malte za 50 evrov odkupi Sokličev 100-odstotni delež BraveIT OÜ. Soklič po dostopnih podatkih nima več funkcije v podjetju, še vedno pa je eden od stvarnih lastnikov.
Podjetje Genie Investments Limited je bilo ob registraciji leta 2018 v celoti v Sokličevi lasti, kaže malteški poslovni register. Leta 2019 je 62,5 odstotka družbe prodal tesnima poslovnima partnerjema Ugurju Yildirimu in Dejanu Jovanoviću, ki je v registru prijavljen s kanadskim potnim listom.
Kmalu zatem, septembra 2020, so Genie Investments Limited preimenovali v Hiveterminal Global Limited, Soklič in Jovanović pa sta 70-odstotni delež prodala švicarskemu investicijsko-svetovalnemu podjetju Atrinum Ventures AG.
Nekaj dni po tej prodaji je Soklič odstopil s položaja direktorja in prokurista družbe Hiveterminal Global, ostal pa je njen manjšinski družbenik, kažejo dokumenti malteškega registra. Največji stvarni lastnik je sicer nemški podjetnik Jan-Hendrik Rottmann, ki je v Švici udeležen v celi vrsti podjetij.
Zamolčani podjetniški podvigi
Že 9. oktobra 2020, manj kot mesec dni po formalnem izstopu iz malteškega podjetja, je Soklič pri združenju nadzornikov Slovenije opravil izobraževanje za nadzornika.
Takrat sta tečaj opravljala tudi podpredsednica kluba svetnikov in svetnic SDS Sara Sotlar ter zdajšnji minister brez listnice, sicer pa kandidat NSi na bližnjih parlamentarnih volitvah, Mark Boris Andrijanič. Potrdilo za nadzornika, za katero je potrebna le udeležba na izobraževanju, sta dobila istega dne kot Soklič. Tega z NSi povezujejo tudi poslovni odnosi z Domnom Uršičem, sinom državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki sodi v kvoto te stranke.
Sokliču se je izobraževanje kmalu obrestovalo, saj so ga člani uprave slovenskega državnega holdinga (SDH) že 18. decembra imenovali za nadzornika v državnem energetskem podjetju Gen energija. Nekaj dni pozneje je postal še predsednik revizijske komisije nadzornega sveta. Za omenjeni funkciji na mesec prejema 1083 evrov neto, kar ne vključuje sejnin.
Od novembra lani, ko Robert Golob, zdajšnji predsednik Gibanja Svoboda in kandidat na volitvah, ni dobil ponovnega mandata za predsednika uprave Gen-I, do marca letos je Soklič veljal tudi za enega od dveh morebitnih kandidatov za vodenje Gen-I, vendar pri tem ni bil uspešen.
Nadzorniki v državnih podjetjih, kakršno je Gen energija, so po zakonu o SDH dolžni prijaviti svoje premoženje komisiji za preprečevanje korupcije, torej tudi lastniške deleže v podjetjih. Toda komisija informacij o Sokličevi prijavi ni smela posredovati Oštru, »saj podatki o premoženjskem stanju dotičnega zavezanca niso informacije javnega značaja«.
Sodeč po seznamu podjetij, za katera velja omejitev poslovanja z Gen energijo, Soklič družbi ni prijavil vseh, v katerih je bil udeležen. Na njem so le njegova slovenska podjetja Zymzo, Emenjave in HGP Grad ter hrvaško podjetje za najem in lizing plovil Genie. Vseh svojih tujih podjetij ni navedel niti v življenjepisu, ki ga je predložil Gen energiji, ta pa ga je na prošnjo Oštra posredovala uredništvu.
Soklič na vprašanja Oštra ni odgovoril.
