Politika je dala krila ekstremističnim skupinam
Eva Gračanin
—
Ob objavi zgodb Od SOS do SDS in Povezovanje skrajne desnice na telegramu smo z Mojco Pajnik, profesorico na katedri za medijske in komunikacijske študije na fakulteti za družbene vede in znanstveno svetnico na Mirovnem inštitutu, govorili o retoriki skrajne desnice glede migracij, vplivu dezinformacij o tej temi in vlogi medijev.
Foto: Arne Hodalič in Katja Bidovec
Mojca Pajnik v več kot sto znanstvenih člankih proučuje področja medijske in politične teorije, populizma, državljanstva, spolne (ne)enakosti in režimov migracij. Letos je zaključila raziskavo, v kateri so skupaj s še tremi raziskovalci analizirali desničarski populistični diskurz v Avstriji in Sloveniji in dokazali, da ta na področju migracij v obeh državah postaja vse bolj podoben.
Kot poudarja sogovornica, skrajna desnica ustvarja antagonistični pogled na svet, v katerem so migranti predstavljeni kot drugi, torej kot nasprotje domnevne etnične večine.
Sogovornica opozarja, da skrajna desnica prevzema diskurz demokracije in človekovih pravic, češ da ni proti migrantom, temveč se bori za pravice »naših ljudi«. Pri tem pojme, kot je remigracija, včasih poskuša zaviti v diskurz integracije in razumevanja medkulturne in večkulturne družbe. Poudarja, da je pomembno razumeti, da gre v resnici za diskurz zavračanja in delitve.
Pri širjenju skrajno desne retorike in dezinformacij o migrantih pa imajo pomembno vlogo družbena omrežja, poudarja sogovornica. Njihovi algoritmi generirajo filtrne mehurčke in implificirajo lažne novice, ki lahko postanejo viralne in zelo hitro dosežejo veliko ljudi. Hitro širjenje dezinformacij spodbujajo poslovni modeli digitalnih platform, ki delujejo brez javnega nadzora: »Javnost nima nadzora nad platformami, ki ne prevzemajo odgovornosti in delujejo izključno za ustvarjanje dobička, javnosti pa razumejo zgolj kot potrošnike.«
Dodatno pa k širjenju nestrpnosti prispevajo skrajno desni politiki, ki tak diskurz legitimirajo, poudarja Mojca Pajnik.
Legitimacija nestrpnega diskurza se lahko kaže tudi v medijskem poročanju, opaža sogovornica. Mediji o družbenem dogajanju poročajo tudi v kontekstu političnega prostora, težava pa je, če se politični in medijski diskurz poenotita in mediji začnejo reproducirati diskurz skrajne desnice.
Novinarji se pri pridobivanju informacij ne bi smeli zanašati le na politiko, temveč bi morali poročati terensko in iskati alternativne vire, poudarja. Analize namreč kažejo, da zgodbe, ki vključujejo glasove migrantov in kritične civilne družbe, namesto ekstremizacije podpirajo diskurz solidarnosti z migranti. Toda kot opozarja Mojca Pajnik, je zaradi radikalizacije političnega diskurza to vedno težje.
Mojca Pajnik je članica strokovnega sveta zavoda Oštra.
Bodi naš Veter!
Z vami želimo zasnovati skupnost. Pridruži se Oštru.
Kaj pridobite, če se nam pridružite? Pripravili smo tri programe.
Projekt je delno financiran s strani Veleposlaništva ZDA. Stališča, ugotovitve in zaključki ali priporočila, vključena v zgodbo, so stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za zunanje zadeve ZDA.